Torej se vam zdi pomembno vzgajati otroke že od malega v življenju pobožnosti? Menite, da je v družini treba opravljati nekatere pobožnosti?

Menim, da je ravno to najboljša pot za pristno krščansko vzgojo otrok. Sveto pismo nam govori o družinah prvih kristjanov – domača Cerkev, pravi sveti Pavel (prim. 1 Kor 16,19) –, ki jim je luč evangelija dajala nov zagon in novo življenje.

V vseh krščanskih okoljih je iz izkušenj znano, kako dobre sadove obrodi to naravno in nadnaravno uvajanje v življenje pobožnosti, ki se vrši v toplini domačega ognjišča. Otrok se nauči usmerjati h Gospodu svoje prve in najgloblje vzgibe; nauči se obračati k Bogu kot Očetu in k Devici Mariji kot materi; nauči se moliti po zgledu staršev. Ko to razumemo, vidimo, da lahko starši vršijo veliko apostolsko delo in da mora biti njihova pobožnost iskrena, da bi – bolj kot učiti – mogli prenašati to pobožnost na otroke.

Kako to storiti? Obstajajo pobožnosti, maloštevilne, kratke in običajne, ki so bile v krščanskih družinah vedno prisotne in se mi zdijo čudovite: molitev pred jedjo, skupna molitev rožnega venca – čeprav dandanes marsikdo napada to trdno marijansko pobožnost –, osebne jutranje in večerne molitve. Gre za navade, ki se razlikujejo od kraja do kraja, vendar mislim, da je vedno treba gojiti kakšno pobožnost, ki jo vsi člani družine opravijo skupaj, na preprost in naraven način, brez pobožnjakarstva.

Tako bomo dosegli, da Boga ne bomo dojemali kot tujca, ki bi ga šli enkrat na teden obiskat v cerkev. K Bogu se bomo obračali in ga motrili takšnega, kakršen v resnici je; tudi ob domačem ognjišču, kajti kot je rekel Gospod, kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi (Mt 18,20).

S hvaležnostjo in sinovskim ponosom lahko povem, da še vedno – zjutraj in zvečer, na glas – molim molitve, ki sem se jih kot otrok naučil od svoje matere. Vodijo me k Bogu, dajejo mi čutiti ljubezen, s katero so me učili prvih korakov v življenju kristjana. Ko Gospodu darujem dan, ki se začenja, ali se zahvaljujem za dan, ki se izteka, prosim Boga, naj v slavi pomnoži srečo tistih, ki jih še posebej ljubim, in naj bomo pozneje za vedno združeni v nebesih.