Prejšnja vprašanja so se nanašala na čas pred poroko, sedaj pa bi se želela bolj osredotočiti na zakonsko zvezo. Kaj bi svetovali poročenim ženskam, da bi njihov zakon tudi po mnogih letih ostal srečen in da vanj ne bi prodrla monotonost? Morda se vprašanje ne zdi tako pomembno, vendar na uredništvu revije prejemamo veliko pisem bralk, ki jih ta tema zanima.

Meni se vprašanje dejansko zdi pomembno. Zato so prav tako pomembne možne rešitve, tudi če so na prvi pogled videti brez posebne teže.

Da bi zakon ohranil prvotni čar, mora žena vsak dan osvojiti svojega moža; in isto bi bilo treba povedati možu. Ljubezen mora biti pridobljena vsak dan znova in ta ljubezen se osvoji s požrtvovalnostjo, z nasmehom pa tudi z domiselnostjo. Če pride mož domov utrujen od delovnega dne in začne žena govoriti v nedogled ter pripovedovati o vsem, kar se ji zdi narobe, potem ni prav nič presenetljivo, če bo mož izgubil potrpljenje. Tiste neprijetne reči se lahko prihranijo za primernejši trenutek, ko bo mož manj utrujen in bolje razpoložen.

Še ena malenkost: osebna urejenost. Če bi vam drug duhovnik svetoval drugače, bi bil po mojem slab svetovalec. Starejši ko je človek, ki mu je namenjeno živeti v svetu, več pozornosti je treba posvečati ne le izboljšanju notranjega življenja, ampak – ravno zaradi tega – tudi negovanju zunanjega videza, seveda vedno na letom in okoliščinam primeren način. Pogosto v šali pravim, da starejša kot je fasada, večja je potreba po obnovi. To je duhovniški nasvet. Star španski pregovor pravi, da urejena žena odvrne moža od tujih vrat.

Zato si drznem trditi, da so žene krive za osemdeset odstotkov nezvestob njihovih mož, saj jih ne znajo vsak dan osvojiti, ne znajo jim izkazovati drobnih ljubeznivosti, rahločutnosti. Pozornost poročene žene se mora osredotočiti na moža in otroke. Tako kot mora tudi mož svojo pozornost osredotočiti na ženo in otroke. Temu pa je treba namenjati čas in trud, da bi zadeli pravo struno, da bi to storili dobro. Vse, kar nekomu preprečuje opravljati to nalogo, je slabo, ni v redu.

Ni izgovora za neizpolnjevanje te prijetne dolžnosti. Vsekakor ni izgovor delo izven doma niti sámo življenje pobožnosti, kajti če je ne uskladimo z vsakdanjimi obveznostmi, potem ni dobra in je Bog noče. Poročena ženska mora najprej skrbeti za dom. Spominjam se pesmi iz moje dežele, ki pravi: Žena, ki gre v cerkev molit in pusti, / da se golaž prismodi, / je napol angel / in napol hudič. Meni se zdi, da je hudič v celoti.