25

Dovolite mi, da vztrajam pri vprašanju o svetnih ustanovah. Prebral sem študijo znanega kanonista, dr. Juliána Herranza, v kateri trdi, da so nekatere izmed teh ustanov tajne in da so mnoge druge praktično istovetne z redovnimi ustanovami. Njihovi člani namreč nosijo habit, opuščajo poklicno delo in se posvečajo istim ciljem, katerim se posvečajo redovniki, tako da se celo njihovi člani brez zadržkov prištevajo med redovnike. Kaj menite o tem?

Študija o svetnih ustanovah, ki jo omenjate, je med strokovnjaki dejansko imela velik odmev. Dr. Herranz je tam v svojem imenu postavil dobro dokumentirano tezo, o zaključkih te razprave pa ne bi želel govoriti.

Povedal bi le, da ves ta opisani način delovanja nima nikakršne zveze z Opus Dei, ki ni ne tajen ne kakorkoli primerljiv z redovniki, niti v svojih dejavnostih niti v življenju svojih članov. Kot že rečeno, so namreč člani Opus Dei običajni državljani, enaki drugim državljanom, ki svobodno opravljajo vse poklice in vse poštene človeške dejavnosti.1

Opombe
1

Msgr. Escrivá je večkrat poudaril, da Opus Dei dejansko ni bil svetna ustanova in tudi ne navadno združenje vernikov. Opus Dei je bil sicer leta 1947 res odobren kot svetna ustanova, kot najmanj neustrezna izmed pravnih rešitev za Opus Dei znotraj pravnih norm, ki so takrat veljale v Cerkvi; vendar je msgr. Escrivá že mnogo let pred tem menil, da je dokončni cerkvenopravni položaj Opus Dei v sekularnih strukturah osebne jurisdikcije, kakršne so osebne prelature.

Ta točka v drugem jeziku