Ali lahko opišete razlike med tem, kako Opus Dei kot združenje uresničuje svoje poslanstvo, in načinom, kako svoje poslanstvo izpolnjujejo člani Opus Dei kot posamezniki? Na primer, na podlagi katerih meril se zdi bolj primerno, da nek projekt izvaja Združenje (kakšna šola ali dom duhovnih vaj) oziroma posamezne osebe (založba ali podjetje)?

Glavna dejavnost Opus Dei je, da svojim članom in tistim, ki to želijo, nudi duhovna sredstva za to, da bi sredi sveta živeli kot dobri kristjani. Seznanja jih s Kristusovim naukom in učenjem Cerkve; daje jim duha, ki jih spodbuja, da delajo dobro iz ljubezni do Boga in v službi vseh ljudi. Skratka, gre za to, da se obnašamo kot kristjani: sobivamo skupaj z vsemi, spoštujemo zakonito svobodo vseh in pripomoremo, da bi bil ta naš svet pravičnejši.

Vsak izmed članov se preživlja in služi družbi s poklicem, ki ga je opravljal, preden je prišel v Opus Dei, in ki bi ga opravljal, če ne bi pripadal Opus Dei. Tako so nekateri rudarji, drugi poučujejo v šolah ali na univerzah, tretji so trgovci, gospodinje, tajnice, kmetje. Ni nobene plemenite človeške dejavnosti, ki je član Opus Dei ne bi mogel opravljati. Kdor je bil denimo pred pridružitvijo našemu Delu zaposlen v založniški ali trgovski dejavnosti, to še naprej počne tudi po tem. In če se mu pri opravljanju tega ali kakega drugega dela ponudi priložnost za novo zaposlitev oziroma se skupaj s svojimi poklicnimi kolegi odloči ustanoviti podjetje, je to stvar njegove svobodne odločitve, pri čemer on sam osebno sprejema rezultate svojega dela in zanje tudi osebno odgovarja.

Celotno delovanje direktorjev Opus Dei temelji na rahločutnem spoštovanju poklicne svobode članov. To je ključnega pomena in od tega je odvisen sam obstoj Dela, zato se tega držimo z vso zvestobo. Vsak član lahko poklicno deluje na istih področjih, kot če ne bi pripadal Opus Dei, tako da niti Opus Dei kot tak niti kdorkoli drug v Delu nima ničesar opraviti s poklicnim delom, ki ga ta član opravlja. Tisto, k čemur se člani s pridružitvijo Opus Dei zavežejo, je, da si bodo prizadevali iskati krščansko popolnost pri svojem delu in s pomočjo tega dela ter bodo gojili jasnejše zavedanje o tem, da mora vsako krščansko življenje biti služenje človeštvu.

Glavno poslanstvo Dela, kot sem že dejal, je torej krščansko izobraževanje njegovih članov in drugih, ki si takšnega izobraževanja želijo. Vendar pa v želji prispevati k reševanju problemov, ki zadevajo družbo in h katerim lahko krščanski ideal veliko prispeva, tudi Delo kot tako, na korporativen način, uresničuje določene dejavnosti in pobude. Na tem področju velja merilo, da lahko Opus Dei, čigar cilji so izključno duhovni, korporativno izvaja le tiste dejavnosti, ki na jasen in neposreden način predstavljajo neko krščansko služenje, apostolat. Absurdno bi bilo misliti, da bi se Opus Dei kot tak lahko ukvarjal s pridobivanjem premoga iz rudnikov ali z upravljanjem kakršnihkoli podjetij gospodarskega značaja. Vse njegove korporativne dejavnosti so neposredno apostolske: na primer šola za usposabljanje podeželskega prebivalstva, zdravstvena ambulanta v manj razviti pokrajini ali državi, šola za dekleta v neugodnih družbenih razmerah itd. Z drugimi besedami, to so socialne, izobraževalne ali dobrodelne dejavnosti, kakršne po vsem svetu običajno opravljajo ustanove katerekoli veroizpovedi.

Pri izvajanju teh nalog se opiramo predvsem na osebno delo članov, ki se včasih tem dejavnostim popolnoma posvetijo. Pa tudi na velikodušno pomoč številnih ljudi, tako kristjanov kot nekristjanov. Nekateri začutijo spodbudo k sodelovanju iz duhovnih razlogov, drugi, četudi z nami ne delijo apostolskih ciljev, vidijo, da gre za pobude v korist družbe, ki so odprte za vse, brez razlikovanja glede na raso, vero ali ideologijo.²