Prej omenjeni pojem »božje ljudstvo« izraža zgodovinski značaj Cerkve kot resničnosti božjega izvora, ki na svoji poti vključuje tudi spremenljive in minljive sestavine. Kako naj se skladno s tem uresničuje duhovniško življenje današnjih duhovnikov? Katero značilnost duhovniškega lika, kot je opisan v odloku »Presbyterorum ordinis«, bi vi izpostavili v sedanjem trenutku?

Izpostavil bi neko značilnost duhovniškega življenja, ki ne spada ravno v kategorijo tega, kar je spremenljivo in minljivo. V mislih imam popolno enotnost, ki mora vladati med duhovnikovo posvečenostjo in njegovim poslanstvom, kot je večkrat poudarjeno v odloku Presbyterorum ordinis. Rečeno še drugače: enotnost med osebnim pobožnim življenjem in opravljanjem službenega duhovništva, med duhovnikovim sinovskim odnosom do Boga ter njegovim pastoralnim in bratskim odnosom do ljudi. Ne verjamem v učinkovitost služenja nekega duhovnika, ki ne bi bil človek molitve.