Nekateri pravijo, da je Opus Dei notranje organiziran po pravilih tajnih združb. Kaj naj si mislimo o takšni trditvi? Nam lahko ob tej priložnosti predstavite sporočilo, ki ste ga želeli nameniti ljudem našega časa, ko ste leta 1928 ustanovili Delo?

Od leta 1928 oznanjam, da svetost ni nekaj za privilegirane, da so lahko božje vse zemeljske poti, kajti specifična duhovnost Opus Dei temelji na posvečevanju običajnega dela. Treba je zavrniti predsodek, da običajni verniki ne morejo storiti nič drugega kot to, da zgolj pomagajo duhovnikom pri cerkvenih dejavnostih apostolata. Potrebno je tudi zavedanje, da morajo za doseganje tega nadnaravnega cilja ljudje biti in se čutiti osebno svobodne, s svobodo, ki jo je za nas pridobil Jezus Kristus. Za to, da bi oznanjal in ljudi učil živeti po tem nauku, nisem nikoli potreboval nobene tajnosti. Člani Dela imajo odpor do tajnosti, saj so navadni verniki, taki kot vsi drugi. S tem ko se pridružijo Opus Dei, ne spremenijo svojega stanu. Zdelo bi se jim nekaj odvratnega na hrbtu nositi napis: »Naj bo znano, da sem se posvetil služenju Bogu.« To ne bi bilo niti laično niti sekularno. Toda kdor je v stiku s člani Opus Dei in jih pozna, ve, da pripadajo Delu, četudi tega ne razglašajo, saj tega tudi ne skrivajo.