V točki 484 vašega duhovnega kodeksa, knjige Pot, je zapisano: »Tvoja dolžnost je biti orodje.« Kakšen pomen je treba pripisati tej izjavi v luči prej zastavljenih vprašanj?

Pot – kodeks? Ne. Dobršen del te knjige sem napisal leta 1934, ko sem želel povzeti svojo duhovniško izkušnjo z mislijo na vse duše, ki sem jih spremljal, naj so pripadale Opus Dei ali ne. Nisem slutil, da bo trideset let pozneje dosegla tolikšno razširjenost, več milijonov izvodov, v toliko jezikih. To ni knjiga zgolj za člane Opus Dei; namenjena je vsem, celo nekristjanom. Med posamezniki, ki so jo prevedli na lastno pobudo, najdemo pravoslavne, protestante in nekristjane. Pot je treba brati s kančkom nadnaravnega duha, notranjega življenja in apostolskega hrepenenja. Ni zbirka predpisov za človeka akcije. Želi biti knjiga, ki človeka vodi k odnosu in ljubezni do Boga ter služenju drugim; k temu, da bi bil orodje – to je bilo vaše vprašanje –, kot je apostol Pavel hotel biti Kristusovo orodje. Svobodno in odgovorno orodje. Kdor bi hotel na njenih straneh videti kak časni cilj, se moti. Ne pozabite, da je pri duhovnih piscih vseh časov nekaj običajnega, da gledajo na duše kot na orodja v božjih rokah.