Če je Opus Dei, kot trdijo njegovi člani, versko združenje, v katerem lahko vsak posameznik svobodno zagovarja svoje lastno mnenje, kako si potem razlagate precej razširjeno prepričanje, da je Opus Dei monolitna organizacija z jasno določenimi stališči o časnih zadevah?

Ne zdi se mi, da bi bilo to mnenje dejansko zelo razširjeno. Številne ugledne mednarodne časopisne hiše so priznale pluralizem, ki vlada med člani Dela.

Res je bilo nekaj ljudi, ki so zastopali to zmotno mnenje, ki ga omenjate. Možno je, da so ga nekateri širili iz različnih nagibov, čeprav so vedeli, da ne ustreza stvarnosti. Mislim, da je razlog v mnogih drugih primerih lahko bil nepoznavanje, morda zaradi pomanjkljivega dostopa do informacij. Če ljudje niso dobro obveščeni in nimajo toliko interesa, da bi osebno stopili v stik ter se dobro seznanili z Opus Dei, potem ni čudno, da Delu kot takemu pripisujejo stališča nekaterih posameznih članov.

Dejstvo je, da nihče, ki je srednje dobro obveščen o dogajanju v Španiji, ne more prezreti resničnosti pluralizma, navzočega med člani Dela. Vi sami bi verjetno lahko navedli številne primere.

Drugi dejavnik pa je lahko podzavesten predsodek ljudi, ki so enostrankarske miselnosti na političnem ali duhovnem področju. Tisti, ki imajo takšno miselnost in pričakujejo, da bodo vsi enakega mnenja kot oni, težko verjamejo, da obstajajo ljudje, ki so sposobni spoštovati svobodo drugih. Tako Delu pripisujejo značaj monolitnosti, ki vlada v njihovih lastnih skupinah.