Na splošno je razširjeno mišljenje, da Opus Dei kot organizacija razpolaga z veliko gospodarsko močjo. Glede na to, da se Opus Dei dejansko ukvarja z izobraževalnimi, dobrodelnimi in podobnimi dejavnostmi, ali lahko pojasnite, kako Opus Dei upravlja te dejavnosti, to se pravi, kako pridobiva finančna sredstva, jih koordinira in razdeljuje?

Opus Dei v vseh državah, kjer deluje, izvaja socialne, izobraževalne in dobrodelne dejavnosti. Vendar to ni glavna aktivnost Dela. Tisto, k čemur Opus Dei stremi, je, da bi si številni moški in ženske prizadevali biti dobri kristjani in s tem Kristusove priče sredi svojih običajnih opravil. Ravno k temu cilju je usmerjeno delovanje centrov, ki jih omenjate. Zato učinkovitost vsega našega delovanja temelji na božji milosti ter na življenju molitve, dela in daritve. Gotovo pa nobena vzgojna, dobrodelna ali socialna dejavnost ni mogoča brez uporabe gmotnih sredstev.

Vsak center se financira na enak način kot druge tovrstne iniciative. Študentski domovi na primer stroške krijejo z najemninami, ki jih plačujejo stanovalci, v šolah se pobirajo šolnine, kmetijske šole imajo prihodke od prodaje svojih proizvodov itd. Vendar je jasno, da ti prihodki skoraj nikoli ne zadoščajo za pokritje vseh stroškov, še manj pa, če upoštevamo, da so vse dejavnosti Opus Dei zasnovane po merilih apostolata ter so povečini namenjene ljudem s skromnimi finančnimi sredstvi, ki marsikdaj za izobraževanje, ki so ga deležni, plačujejo le simbolične zneske.

Da bi bilo te dejavnosti mogoče izvajati, so tu še prispevki članov Dela, ki zanje namenijo del denarja, zasluženega z njihovim poklicnim delom; predvsem pa pomoč številnih ljudi, ki ne da bi pripadali Opus Dei, želijo sodelovati pri pobudah socialne in vzgojne narave. Osebe, ki delajo v teh centrih, si prizadevajo med posamezniki spodbujati apostolsko gorečnost, socialno skrb in čut skupnosti, kar jih žene k dejavnemu sodelovanju pri uresničevanju teh iniciativ. Ker se te naloge opravljajo s strokovno resnostjo in predstavljajo odgovor na dejanske družbene potrebe, je odziv v večini primerov velikodušen. Najbrž veste, da ima na primer Univerza v Navari združenje prijateljev, ki šteje okrog 12.000 članov.

Financiranje vsakega centra je avtonomno. Vsak center deluje samostojno in si prizadeva potrebna sredstva pridobivati od ljudi, ki so zainteresirani za neko konkretno dejavnost.