Kako je organiziran Opus Dei?

Če poklic v Delo, kot sem pravkar povedal, doseže človeka v njegovem običajnem življenju sredi njegovega dela, boste razumeli, da se Opus Dei ne gradi na osnovi odborov, zborovanj, srečanj in tako dalje. Včasih sem na začudenje nekaterih celo rekel, da je Opus Dei v tem smislu dezorganizirana organizacija. Večina članov, skoraj vsi, živijo samostojno, tam kjer bi živeli, če ne bi bili člani Opus Dei: v svojih domovih, s svojimi družinami, na kraju, kjer opravljajo svoje delo.

In tam kjer se nahaja, vsak član Dela uresničuje cilj Opus Dei: trudi se biti svet, tako da svoje življenje spreminja v vsakodneven apostolat, ki bo običajen, neznaten, če želite, toda vztrajen in božansko učinkovit. To je tisto, kar je pomembno. Da pa bi vsakdo mogel gojiti to življenje svetosti in apostolata, prejema od Opus Dei potrebno duhovno pomoč, nasvet, usmeritev. Vendar le v strogo duhovnih zadevah. V vsem drugem – pri svojem delu, v družbenih odnosih itd. – vsakdo ravna po svoji volji, vedoč, da to ni nevtralno področje, temveč posvečujoča in posvečljiva snov ter sredstvo za apostolat.

Tako vsakdo živi svoje lastno življenje s pripadajočimi stiki in obveznostmi, v Delo pa prihaja po duhovno pomoč. To zahteva določeno strukturo, ki pa nikoli ni obsežna: toliko, kolikor je nujno potrebno. Organizirano je doktrinalno versko izobraževanje, ki traja vse življenje in spodbuja dejavno, iskreno in pristno pobožnost ter gorečnost, ki neizogibno vključuje nenehno kontemplativno molitev ter osebno in odgovorno apostolsko delo brez kakršnegakoli fanatizma.

Vsi člani tudi vedo, kje lahko najdejo duhovnika Dela, s katerim se lahko pogovorijo o zadevah vesti. Nekateri člani, zelo maloštevilni v primerjavi s celoto, živijo skupaj, zato da lahko vodijo kakšno apostolsko dejavnost ali nudijo duhovno oskrbo drugim. Ustvarijo si običajen dom, kakor krščanska družina, obenem pa še naprej opravljajo svoj poklic.

V vsaki državi je regionalno vodstvo, ki je vedno kolegialne narave in mu predseduje svétnik; centralno vodstvo, katerega člani prihajajo iz najrazličnejših poklicev in držav, pa ima sedež v Rimu. Opus Dei je sestavljen iz dveh sekcij, moške in ženske, ki sta popolnoma neodvisni, tako da predstavljata dve različni združenji, ki sta povezani samo v osebi generalnega predsednika.³

Upam, da sem pojasnil, kaj pomeni dezorganizirana organizacija: da ima duh prednost pred organizacijo, da življenje članov ni ukalupljeno v napotke, načrte in sestanke. Vsakdo je prost, z drugimi ga povezuje skupni duh in skupna želja po svetosti in apostolatu, prizadeva pa si posvečevati svoje običajno življenje.