Msgr. Escrivá, prosil bi vas, da opišete, kateri so po vašem mnenju temeljni cilji univerze in katero mesto bi namenili verskemu izobraževanju v okviru univerzitetnega študija.

Univerza mora bistveno prispevati k napredku človeštva, kar vi kot študentje dobro veste, ker to živite oziroma si tega želite. Ker so problemi, ki se pojavljajo v življenju narodov, mnogoteri in kompleksni (duhovni, kulturni, socialni, gospodarski itd.), mora univerzitetno izobraževanje obsegati vse te vidike.

Ni dovolj želja delati za skupno dobro. Pot, da bo ta želja postala uresničljiva, je vzgajanje moških in žensk, ki bodo mogli doseči dobro izobrazbo in bodo sposobni drugim predajati sadove te polnosti, ki so jo dosegli.

Religija je največji upor človeka, ki noče živeti kot žival, ki ni zadovoljen in se ne pomiri, dokler ne doseže in spozna Stvarnika. Študij religije je nujna potreba. Človek, ki nima verske izobrazbe, ni celovito izobražen. Zato mora religija kot predmet imeti svoje mesto na univerzi in treba jo je poučevati na višji, znanstveni ravni, na ravni dobre teologije. Univerza, na kateri ni verskega poučevanja, je nepopolna univerza, ker ne pozna temeljne razsežnosti človeške osebe, ki preostalih razsežnosti ne izključuje, marveč jih zahteva.

Po drugi strani pa nihče ne sme kršiti svobode vesti. Verski pouk mora biti svoboden, čeprav se kristjan zaveda, da če želi dosledno živeti svojo vero, ima resno dolžnost, da se na tem področju dobro izobrazi, da torej mora pridobiti versko razgledanost: nauk, da bi lahko po njem živel ter pričeval za Kristusa z zgledom in besedo.