Kakšno odgovornost pripisujete univerzi kot korporativnemu telesu, profesorjem in študentom, upoštevajoč trenutne družbeno-politične razmere v naši državi in drugod, upoštevajoč vojne, krivice in zatiranje? Ali sme univerza na splošno dovoliti študentom in profesorjem, da za njenimi zidovi izvajajo politične dejavnosti?

Najprej bi rad povedal, da v tem pogovoru izražam svoje mnenje, mnenje nekoga, ki od svojega šestnajstega leta – zdaj jih imam petinšestdeset – ohranja stik z univerzitetnim svetom. Izražam svoj osebni pogled na to vprašanje, ne pa stališča Opus Dei, ki v vseh časnih stvareh in zadevah proste presoje noče niti ne more imeti stališča, saj je cilj Opus Dei izključno duhoven. Vsak član Dela ima in svobodno izraža svoje osebno mnenje, za katero je tudi osebno odgovoren.

Če se vrnem k vašemu vprašanju, se mi zdi, da bi se bilo treba najprej dogovoriti o tem, kaj pomeni politika. Če s politiko mislimo zanimanje in prizadevanje za mir, socialno pravičnost, svobodo vseh, potem so vsi na univerzi in univerza kot korporativno telo dolžni čutiti te ideale in spodbujati skrb za reševanje vélikih problemov človeškega življenja.

Če pa politiko razumemo kot konkretno rešitev določenega problema, ob drugih možnih in legitimnih rešitvah, in kot nasprotovanje tistim, ki zagovarjajo drugačno stališče, potem menim, da univerza ni pravo okolje za odločanje o tem.

Univerza je kraj, kjer naj bi se ljudje pripravili na iskanje rešitev za te probleme. Je skupni dom, kraj študija in prijateljstva; kraj, kjer naj bi v miru sobivali ljudje različnih usmeritev, ki bodo vselej izraz legitimnega pluralizma, navzočega v družbi.