Nam lahko kot ustanovitelj Opus Dei in pobudnik številnih univerzitetnih ustanov po vsem svetu poveste, s katerimi cilji jih je Opus Dei ustanovil in v čem je glavni doprinos Opus Dei na tej ravni izobraževanja?

Cilj Opus Dei je, da bi mnogi ljudje po vsem svetu v teoriji in praksi spoznali, da je mogoče posvečevati njihova običajna opravila, vsakdanje delo; da je mogoče iskati krščansko popolnost sredi ulice, ne da bi opustili delo, v katerem nas je Gospod poklical. Zato je najpomembnejši apostolat Opus Dei tisti, ki ga njegovi člani opravljajo individualno, s svojim strokovnim delom, ki ga vršijo z največjo človeško popolnostjo – kljub mojim osebnim napakam in napakam vsakega posameznika – v vseh okoljih in vseh deželah. Med člani Opus Dei so namreč ljudje približno sedemdesetih narodnosti, vseh ras in družbenih položajev.

Poleg tega Opus Dei kot ustanova – v sodelovanju z mnogimi ljudmi, ki ne pripadajo Delu in ki pogosto niso kristjani – spodbuja korporativne dejavnosti, s katerimi skuša prispevati k reševanju številnih težav današnjega sveta. To so centri za izobraževanje, dobrodelnost, poklicno usposabljanje itd.

Univerzitetne ustanove, o katerih govorite, so še en vidik te naloge. Njihove značilnosti bi lahko povzeli takole: vzgoja za osebno svobodo in prav tako osebno odgovornost. Če sta prisotni svoboda in odgovornost, človek dela rade volje in dela dobro. Ni potrebe po nadziranju ali kontroli, ker se vsakdo počuti kot doma in zadostuje preprost urnik. Potem je tu duh sožitja brez kakršnekoli diskriminacije. V sobivanju se oblikuje človekova osebnost. Tam se vsakdo nauči, da mora znati spoštovati svobodo drugih, da bi lahko zahteval spoštovanje svoje svobode. In nazadnje duh bratstva med ljudmi: svoje talente je treba uporabiti za služenje drugim. V nasprotnem primeru bo od njih le malo koristi. Korporativne dejavnosti, ki jih Opus Dei spodbuja po vsem svetu, so vedno v službi vseh, saj gre za krščansko služenje.