Ena izmed temeljnih dobrin družine je trden mir domačega ognjišča. Vendar so družine na žalost pogosto razdeljene iz političnih ali socialnih razlogov. Kako mislite, da bi bilo mogoče preseči te težave?

Imam le en odgovor: sobivati, razumeti, odpuščati. Dejstvo, da nekdo misli drugače od mene – zlasti ko gre za stvari, ki so predmet svobodnega mnenja –, nikakor ne upravičuje drže osebnega sovraštva niti hladnosti ali brezbrižnosti. Moja krščanska vera mi pravi, da moramo imeti ljubezen do vseh, tudi do tistih, ki nimajo milosti vere v Jezusa Kristusa. Pomislite, kako potrebna je šele ljubezen, kadar med osebami, ki jih povezujejo iste rodbinske vezi in ista vera, prihaja do razhajanj v stvareh proste presoje! Še več: ker si na teh področjih nihče ne more domišljati, da poseduje absolutno resnico, so ljubeznivi medsebojni odnosi konkreten način, da se učimo od drugih in da se tudi drugi, če želijo, učijo od ljudi okrog sebe.

Ni krščansko niti človeško, če je družina razdeljena zaradi takih stvari. Ko globoko dojamemo vrednost svobode, ko strastno ljubimo ta božji dar v duši, ljubimo pluralizem, ki ga prinaša svoboda.

Naj vam dam primer iz življenja v Opus Dei, ki je velika družina, v kateri ljudi povezuje isti duhovni cilj. V zadevah, ki niso povezane z vero, vsakdo misli in dela, kot želi, z vso svobodo in osebno odgovornostjo. Pluralizem, ki na logičen in sociološki način izhaja iz tega dejstva, ne predstavlja za Delo nikakršnega problema. Še več, ta pluralizem je izraz dobrega duha. Ravno zato, ker se pluralizma ne bojimo, ampak ga ljubimo kot legitimno posledico osebne svobode, v Opus Dei različna mnenja članov niso ovira za izkazovanje največje mere ljubezni v odnosih, v medsebojnem razumevanju. Svoboda in ljubezen: vedno govorimo o isti stvari. To je namreč bistveni pogoj: živeti v svobodi, ki nam jo je Jezus Kristus pridobil, in živeti ljubezen, ki nam jo je On dal kot novo zapoved.