V čem je privlačnost Opus Dei?

Nam lahko poveste, ali – oziroma v kolikšni meri – ima Opus Dei v Španiji določeno gospodarsko ali politično usmeritev? Če je tako, jo lahko opredelite?

Opus Dei nima nobene gospodarske ali politične usmeritve, ne v Španiji ne kjerkoli drugje. Njegovi člani po nagibu Kristusovega nauka vsekakor vedno branijo osebno svobodo in pravico vseh ljudi, da živijo in delajo, da so v bolezni in starosti deležni oskrbe, da si ustvarijo dom, imajo otroke in jih vzgajajo glede na sposobnosti vsakega izmed njih ter da so dostojno obravnavani kot ljudje in državljani.

Vendar pa jim Delo ne predlaga nobene konkretne poti, niti gospodarske, niti politične, niti kulturne. Vsak od njegovih članov ima popolno svobodo, da na tem področju razmišlja in ravna, kot se mu zdi najbolje. V vseh časnih zadevah so člani Dela v najvišji meri svobodni. V Opus Dei je prostor za ljudi vseh političnih, kulturnih, družbenih in gospodarskih usmeritev, ki jih krščanska vest lahko dopušča.

Nikoli ne govorim o politiki. Kot duhovnik imam izključno duhovno poslanstvo. Sicer pa, tudi če bi kdaj podal mnenje o časnih zadevah, člani Dela ne bi imeli nikakršne obveznosti, da se po njem ravnajo.

Direktorji Dela nikoli ne smejo drugim članom vsiljevati političnih ali strokovnih meril. Če bi kdaj kak član Opus Dei poskušal to storiti ali izrabiti druge člane za doseganje človeških ciljev, bi bil brez pomisleka izključen, saj bi se drugi člani upravičeno uprli.

Nikoli nisem in ne bom vprašal nobenega člana Dela, kateri stranki pripada ali katero politično doktrino zagovarja, ker bi se mi to zdelo napad na njegovo legitimno svobodo. Tako ravnajo tudi direktorji Opus Dei po vsem svetu.

Vem pa, da med člani Dela, tako v Španiji kot v drugih državah, dejansko obstajajo najrazličnejša mnenja, in temu prav nič ne nasprotujem. Vsa mnenja spoštujem, tako kot bom vedno spoštoval vsako časno izbiro človeka, ki si prizadeva ravnati po svoji vesti. Ta pluralizem za Delo ni problem. Nasprotno, je izraz dobrega duha, ki jasno odraža legitimno svobodo vsakega posameznika.

Je mit, polresnica ali dejstvo, da je Opus Dei v Španiji zaradi položajev, ki jih njegovi člani zasedajo v svetu politike in gospodarstva, postal politična in gospodarska sila?

To je preprosto zmota. Večina članov Dela so ljudje običajnega ali celo skromnega družbenega položaja: fizični delavci, uradniki, kmetje, uslužbenci, učitelji itd. Med njimi so tudi nekateri – teh je veliko manj –, ki so zaposleni v politiki in gospodarstvu. Tako eni kot drugi nastopajo izključno v lastnem imenu, delujejo popolnoma samostojno in so osebno odgovorni za svoja dejanja.

Cilji Opus Dei so izključno duhovni. Od vseh svojih članov, neodvisno od tega, ali imajo kak poseben družbeni vpliv ali ne, zahteva samo, da si prizadevajo za polnost krščanskega življenja. Ne daje jim nobenih smernic o tem, kako naj svoje delo opravljajo. Ne poskuša koordinirati njihovih dejavnosti. Ne izrablja položajev, ki jih člani zasedajo.

V tem smislu bi Delo lahko primerjali s športnim klubom ali dobrodelnim združenjem, ki nima nikakršne zveze s političnimi ali gospodarskimi dejavnostmi svojih članov.

Če je Opus Dei, kot trdijo njegovi člani, versko združenje, v katerem lahko vsak posameznik svobodno zagovarja svoje lastno mnenje, kako si potem razlagate precej razširjeno prepričanje, da je Opus Dei monolitna organizacija z jasno določenimi stališči o časnih zadevah?

Ne zdi se mi, da bi bilo to mnenje dejansko zelo razširjeno. Številne ugledne mednarodne časopisne hiše so priznale pluralizem, ki vlada med člani Dela.

Res je bilo nekaj ljudi, ki so zastopali to zmotno mnenje, ki ga omenjate. Možno je, da so ga nekateri širili iz različnih nagibov, čeprav so vedeli, da ne ustreza stvarnosti. Mislim, da je razlog v mnogih drugih primerih lahko bil nepoznavanje, morda zaradi pomanjkljivega dostopa do informacij. Če ljudje niso dobro obveščeni in nimajo toliko interesa, da bi osebno stopili v stik ter se dobro seznanili z Opus Dei, potem ni čudno, da Delu kot takemu pripisujejo stališča nekaterih posameznih članov.

Dejstvo je, da nihče, ki je srednje dobro obveščen o dogajanju v Španiji, ne more prezreti resničnosti pluralizma, navzočega med člani Dela. Vi sami bi verjetno lahko navedli številne primere.

Drugi dejavnik pa je lahko podzavesten predsodek ljudi, ki so enostrankarske miselnosti na političnem ali duhovnem področju. Tisti, ki imajo takšno miselnost in pričakujejo, da bodo vsi enakega mnenja kot oni, težko verjamejo, da obstajajo ljudje, ki so sposobni spoštovati svobodo drugih. Tako Delu pripisujejo značaj monolitnosti, ki vlada v njihovih lastnih skupinah.

Na splošno je razširjeno mišljenje, da Opus Dei kot organizacija razpolaga z veliko gospodarsko močjo. Glede na to, da se Opus Dei dejansko ukvarja z izobraževalnimi, dobrodelnimi in podobnimi dejavnostmi, ali lahko pojasnite, kako Opus Dei upravlja te dejavnosti, to se pravi, kako pridobiva finančna sredstva, jih koordinira in razdeljuje?

Opus Dei v vseh državah, kjer deluje, izvaja socialne, izobraževalne in dobrodelne dejavnosti. Vendar to ni glavna aktivnost Dela. Tisto, k čemur Opus Dei stremi, je, da bi si številni moški in ženske prizadevali biti dobri kristjani in s tem Kristusove priče sredi svojih običajnih opravil. Ravno k temu cilju je usmerjeno delovanje centrov, ki jih omenjate. Zato učinkovitost vsega našega delovanja temelji na božji milosti ter na življenju molitve, dela in daritve. Gotovo pa nobena vzgojna, dobrodelna ali socialna dejavnost ni mogoča brez uporabe gmotnih sredstev.

Vsak center se financira na enak način kot druge tovrstne iniciative. Študentski domovi na primer stroške krijejo z najemninami, ki jih plačujejo stanovalci, v šolah se pobirajo šolnine, kmetijske šole imajo prihodke od prodaje svojih proizvodov itd. Vendar je jasno, da ti prihodki skoraj nikoli ne zadoščajo za pokritje vseh stroškov, še manj pa, če upoštevamo, da so vse dejavnosti Opus Dei zasnovane po merilih apostolata ter so povečini namenjene ljudem s skromnimi finančnimi sredstvi, ki marsikdaj za izobraževanje, ki so ga deležni, plačujejo le simbolične zneske.

Da bi bilo te dejavnosti mogoče izvajati, so tu še prispevki članov Dela, ki zanje namenijo del denarja, zasluženega z njihovim poklicnim delom; predvsem pa pomoč številnih ljudi, ki ne da bi pripadali Opus Dei, želijo sodelovati pri pobudah socialne in vzgojne narave. Osebe, ki delajo v teh centrih, si prizadevajo med posamezniki spodbujati apostolsko gorečnost, socialno skrb in čut skupnosti, kar jih žene k dejavnemu sodelovanju pri uresničevanju teh iniciativ. Ker se te naloge opravljajo s strokovno resnostjo in predstavljajo odgovor na dejanske družbene potrebe, je odziv v večini primerov velikodušen. Najbrž veste, da ima na primer Univerza v Navari združenje prijateljev, ki šteje okrog 12.000 članov.

Financiranje vsakega centra je avtonomno. Vsak center deluje samostojno in si prizadeva potrebna sredstva pridobivati od ljudi, ki so zainteresirani za neko konkretno dejavnost.

Se vam zdi sprejemljiva trditev, da Opus Dei dejansko »obvladuje« nekatere banke, podjetja, časopise itd.? Če je tako, kaj v tem kontekstu pomeni obvladovanje?

Je nekaj članov Opus Dei – mnogo manj, kot se včasih govori –, ki svoje poklicno delo opravljajo v vodenju različnih podjetij. Nekateri vodijo družinska podjetja, ki so jih podedovali od svojih staršev. Drugi so na čelu družb, ki so jih ustanovili sami ali skupaj z drugimi osebami iz svoje stroke. Spet druge so za vodje podjetij imenovali lastniki le-teh, ki so zaupali v njihove sposobnosti in znanje. Do položaja, ki ga zasedajo, so lahko prišli po katerikoli pošteni poti, po kateri se običajno pride na takšno mesto. Z drugimi besedami, to nima nobene zveze z njihovim članstvom v Delu.

Direktorji podjetij, ki so člani Opus Dei, se tako kot vsi člani trudijo, da bi pri opravljanju svoje službe živeli po duhu evangelija. To od njih predvsem zahteva, da se dosledno držijo pravičnosti in poštenosti. Zato si morajo prizadevati za pošteno opravljanje svojega dela: da zaposlenim izplačujejo pravično plačo, da spoštujejo pravice delničarjev ali lastnikov in pravice širše družbe ter ravnajo skladno z vsemi zakoni v državi. Izogibali se bodo vsakršni pristranskosti ali favoritizmu do drugih ljudi ne glede na to, ali so člani Opus Dei ali ne. Po mojem razumevanju bi bil favoritizem v nasprotju ne le z iskanjem krščanske popolnosti – kar je razlog njihove pridružitve Delu –, temveč tudi z najosnovnejšimi zahtevami evangeljske morale.

Govoril sem že o popolni svobodi, ki jo vsi člani Dela uživajo pri svojem strokovnem delu. To pomeni, da člani, ki vodijo kakršnakoli podjetja, to počnejo v skladu s svojimi osebnimi merili, ne da bi od direktorjev Dela prejemali kakršnekoli smernice o tem, kako naj vršijo svojo službo. Izključno oni sami so odgovorni tako za ekonomsko in finančno politiko pri upravljanju podjetja kot tudi za ideološko usmeritev, če gre za družbo, ki deluje na področju javnega mnenja.

Kakršnakoli predstava o Opus Dei kot o nekakšni centrali, ki bi podajala časne ali gospodarske usmeritve in napotke, pa je neutemeljena.

Kako je Opus Dei organiziran v Španiji, kako je strukturirano njegovo vodstvo in kako deluje? Ali vi osebno posegate v dejavnosti Opus Dei v Španiji?

Vodenje je v Opus Dei vedno kolegialno, ne osebno. Ne maramo tiranije, ki je v nasprotju s človeškim dostojanstvom. V vsaki državi je vodenje naše dejavnosti zaupano komisiji, ki jo večinoma sestavljajo laiki različnih poklicev, predseduje pa ji svétnik Opus Dei v tej državi. V Španiji je svétnik Florencio Sánchez-Bella.

Ker je Opus Dei nadnaravna in duhovna organizacija, je njeno vodenje omejeno na usmerjanje in urejanje apostolskih nalog, pri čemer so izključeni kakršnikoli časni cilji. Vodstvo Dela ne le spoštuje svobodo njegovih članov, temveč jih glede tega tudi jasno ozavešča. Da bi dosegli krščansko popolnost v svojem poklicu oziroma zaposlitvi, morajo biti člani Dela izobraženi tako, da bodo znali upravljati s svojo lastno svobodo: v božji navzočnosti, z iskreno pobožnostjo, s trdnim naukom. To je temeljno poslanstvo direktorjev našega Dela: omogočiti vsem članom spoznavanje krščanske vere in življenje po njej, da bi jo vsakdo povsem samostojno udejanjal v svojem življenju. Seveda je, kar zadeva strogo apostolsko področje, potrebno določeno usklajevanje, vendar je tudi tu usklajevanje omejeno na minimalno raven, da bi omogočili vzpostavitev vzgojnih, socialnih ali dobrodelnih dejavnosti, ki predstavljajo učinkovito krščansko služenje.

Ista načela, kot sem jih pravkar opisal, veljajo tudi za centralno vodstvo Dela. Ne vodim ga sam. Odločitve se sprejemajo na Generalnem svetu Opus Dei, ki ima sedež v Rimu in ga trenutno sestavljajo osebe iz štirinajstih držav. Generalni svet podaja zgolj temeljne smernice za apostolat Dela po vsem svetu, tako da je zelo široko področje za iniciative prepuščeno direktorjem v posameznih državah. Podobno velja tudi za žensko sekcijo. Njen Centralni svet sestavljajo članice dvanajstih različnih narodnosti.

Zakaj po vašem mnenju številne redove, denimo Družbo Jezusovo, Opus Dei moti?

Poznam veliko redovnikov, ki vedo, da mi nismo redovniki, vendar nam vračajo naklonjenost, ki jo gojimo do njih, ter Bogu izročajo molitve in daritve za apostolat Opus Dei. Kar zadeva Družbo Jezusovo, poznam njenega generala, patra Arrupeja, in sem z njim v stiku. Lahko vam zagotovim, da so naši odnosi vzajemno spoštovanje in naklonjenost.

Morda ste srečali kakega redovnika, ki našega Dela ne razume. Če je tako, je to posledica pomote ali nepoznavanja resničnosti našega delovanja, ki je na izrecen način laično in sekularno ter nikakor ne posega na redovnikom lastno področje. Do vseh redovnikov gojimo le globoko spoštovanje in ljubezen ter prosimo Gospoda, naj njihovemu služenju Cerkvi in vsemu človeštvu naklanja vsak dan večjo učinkovitost. Nikoli ne bo prišlo do spora med kakšnim redovnikom in Opus Dei, saj sta za spor potrebna dva, mi pa se ne želimo prepirati z nikomer.

Kako si razlagate vse večji pomen, ki se pripisuje Opus Dei? Je to le posledica privlačnosti njegovega nauka ali tudi odraz hrepenenja sodobnega časa?

Gospod je leta 1928 obudil Opus Dei, da bi kristjane pomagal spomniti, da je Bog ustvaril človeka za delo, kot pravi Prva Mojzesova knjiga. Prišli smo, da bi znova opozorili na zgled Jezusa Kristusa, ki je trideset let prebil v Nazaretu, kjer je delal, opravljal ročno delo. V Jezusovih rokah se delo, in sicer poklicno delo, podobno tistemu, ki ga opravlja na milijone ljudi po svetu, spremeni v božje opravilo, v zveličavno dejavnost, pot odrešenja.

Duh Opus Dei zopet izpostavi čudovito dejstvo – na katero so mnogi kristjani dolga stoletja pozabljali –, da lahko vsako dostojno in plemenito človeško delo postane božje opravilo. V služenju Bogu ni nepomembnih zaposlitev; vse so zelo pomembne.

Da bi ljubili Boga in mu služili, ni treba početi čudnih stvari. Kristus vsem ljudem brez izjeme naroča, naj bodo popolni, kakor je popoln njihov nebeški Oče (Mt 5,48). Biti svet za veliko večino ljudi pomeni posvečevati svoje lastno delo, posvečevati se pri svojem delu in s svojim delom posvečevati druge ter tako na svoji življenjski poti srečevati Boga.

Razmere sodobne družbe, ki delo vse bolj ceni, ljudem našega časa gotovo olajšajo razumevanje tega vidika krščanskega sporočila, ki ga je Opus Dei prišel izpostavit. Še pomembnejši pa je vpliv Svetega Duha, ki je v svojem poživljajočem delovanju hotel, da je naš čas priča velikemu gibanju prenove celotnega krščanstva. Pri branju odlokov drugega vatikanskega cerkvenega zbora je jasno razvidno, da pomemben del te prenove predstavlja ravno ponovno odkritje visoke vrednosti običajnega dela in dostojanstva poklicanosti kristjana, ki živi in dela v svetu.

Kako se Opus Dei razvija v drugih državah poleg Španije? Kakšen je njegov vpliv v Združenih državah, Angliji, Italiji itd.?

Med člani Opus Dei so trenutno osebe oseminšestdesetih različnih narodnosti, ki delajo v vseh državah ameriške celine in Zahodne Evrope ter v nekaterih državah Afrike, Azije in Oceanije.

Vpliv Opus Dei v vseh teh državah je duhovni vpliv. Njegova bistvena značilnost je, da ljudem, ki prihajajo k nam, pomagamo na polnejši način živeti duha evangelija v njihovem običajnem življenju. Ti ljudje delajo na najrazličnejših področjih: od kmetov, ki obdelujejo zemljo v oddaljenih vaseh andskega višavja, pa do bankirjev na Wall Streetu. Prav vse Opus Dei uči, da je njihovo običajno delo – naj bo sijajno ali skromno v človeških očeh – zelo dragoceno in je lahko nadvse učinkovito sredstvo ljubezni in služenja Bogu in drugim ljudem. Uči jih ljubiti vse ljudi, spoštovati njihovo svobodo, delati za odpravo nesporazumov in nestrpnosti med ljudmi ter za pravičnejšo družbo, pri čemer nastopajo povsem samostojno in na način, ki se jim zdi najboljši. To je edini vpliv Opus Dei povsod, kjerkoli deluje.

Glede socialnih in vzgojnih dejavnosti, ki jih Delo kot tako običajno spodbuja, vam lahko povem, da v vsakem kraju sledijo konkretnim razmeram in potrebam družbe. Podrobnih podatkov o vseh teh dejavnostih nimam, ker je naša organizacija, kot že rečeno, zelo decentralizirana. Kot primer bi poleg mnogih drugih lahko omenil Midtown Sports and Cultural Center v čikaški četrti Near West Side, ki tamkajšnjim prebivalcem nudi izobraževalne in športne programe. Pomemben del njegove dejavnosti je spodbujanje sožitja in medsebojnih stikov med različnimi narodnostnimi skupinami, ki so navzoče v soseski. Druga zanimiva iniciativa v Združenih državah je The Heights v Washingtonu, kjer se izvajajo tečaji poklicnega usmerjanja, posebni programi za nadarjene učence ipd.

V Angliji bi lahko izpostavil študentske domove, ki študentom poleg nastanitve nudijo tudi različne programe za dopolnitev njihove splošne, osebnostne in duhovne izobrazbe. Netherhall House v Londonu je morda še posebej zanimiv zaradi svojega mednarodnega značaja. V tem študentskem domu so doslej bivali študentje iz več kot petdesetih držav. Mnogi med njimi niso kristjani, saj so hiše Opus Dei odprte za vse brez razlikovanja glede na raso ali vero.

Da ne bom predolg, bi omenil le še Centro Internazionale della Gioventù lavoratrice v Rimu. Ta center za poklicno usposabljanje mladih zaposlenih je papež Janez XXIII. zaupal Opus Dei, otvoril pa ga je Pavel VI. pred slabim letom dni.

Kako vidite prihodnost Opus Dei v naslednjih letih?

Opus Dei je še zelo mlad. Devetintrideset let je za neko ustanovo šele začetek. Naša naloga je sodelovati z vsemi kristjani pri vélikem poslanstvu pričevanja o Kristusovem evangeliju. To pomeni spomniti, da lahko ta vesela novica poživlja katerokoli človeško situacijo. Naloga, ki nas čaka, je ogromna. Je brezbrežno morje, kajti dokler bodo na zemlji ljudje, bodo vedno imeli delo, ki ga lahko izročijo Bogu in ga lahko posvečujejo, pa naj se tehnične oblike proizvodnje še tako spreminjajo. S pomočjo božje milosti jim Opus Dei želi pokazati, kako je mogoče to delo spreminjati v služenje vsem ljudem kateregakoli družbenega položaja, rase, veroizpovedi. S takšnim služenjem ljudem bodo služili Bogu.