Seznam točk

Katero vlogo je v tem kontekstu imel in jo ima Opus Dei? Na kakšen način člani sodelujejo z drugimi organizacijami, ki delujejo na tem področju?

Ni na meni, da bi podajal zgodovinsko presojo o tem, kar je po božji milosti naredil Opus Dei. Lahko samo povem, da je namen Opus Dei spodbujati k iskanju svetosti in opravljanju apostolata med kristjani, ki živijo sredi sveta, ne glede na njihov stan ali položaj.

Delo je prišlo na svet, da bi tem kristjanom – ki so s svojo družino, prijateljskimi odnosi, poklicnim delom in s svojimi plemenitimi prizadevanji vključeni v tkanino civilne družbe – pomagalo razumeti, da je njihovo življenje, takšno, kakršno je, lahko priložnost za srečanje s Kristusom. To se pravi, da je pot svetosti in apostolata. Kristus je navzoč v vsakem poštenem človeškem opravilu. Življenje navadnega kristjana, ki se morda komu zdi vsakdanje in nepomembno, more in mora biti sveto in posvečujoče življenje.

Z drugimi besedami: da bi hodili za Kristusom, služili Cerkvi in pomagali drugim ljudem spoznati njihovo večno usodo, ni nujno potrebno zapustiti sveta ali se od njega oddaljiti niti se ni treba posvetiti neki cerkveni dejavnosti. Potreben in zadosten pogoj je izpolnjevanje poslanstva, ki ga je Bog zaupal vsakemu posamezniku, in sicer na kraju in v okolju, določenem po božji previdnosti.

Ker pa večina kristjanov od Boga prejme poslanstvo, da posvečujejo svet od znotraj in ostanejo sredi časnih struktur, jim Opus Dei pomaga odkrivati to božje poslanstvo in jim pokaže, da človeški poklic – strokovni poklic, poklicanost v družini in družbi – ni v nasprotju z nadnaravnim poklicem, prej nasprotno: je njegov sestavni del.

Edino in izključno poslanstvo Opus Dei je, da to sporočilo, ki je evangeljsko sporočilo, širi med vsemi ljudmi, ki živijo in delajo v svetu, v kateremkoli okolju ali stroki. Tistim, ki razumejo ta ideal svetosti, Delo nudi duhovna sredstva ter doktrinalno, asketsko in apostolsko izobraževanje, potrebno za njegovo uresničevanje v življenju.

Člani Opus Dei ne delujejo v skupinah, temveč posamično, z osebno svobodo in odgovornostjo. Opus Dei torej ni zaprta organizacija ali organizacija, ki bi na neki način zbirala svoje člane ter jih izolirala od drugih ljudi. Korporativne dejavnosti, edine, ki jih vodi Delo,² so odprte za najrazličnejše ljudi brez kakršnekoli diskriminacije: niti socialne, niti kulturne, niti verske. Člani pa ravno zato, ker se morajo posvečevati v svetu, vedno sodelujejo z vsemi ljudmi, s katerimi so v stiku zaradi svojega dela in sodelovanja v civilnem življenju.

Ena izmed temeljnih dobrin družine je trden mir domačega ognjišča. Vendar so družine na žalost pogosto razdeljene iz političnih ali socialnih razlogov. Kako mislite, da bi bilo mogoče preseči te težave?

Imam le en odgovor: sobivati, razumeti, odpuščati. Dejstvo, da nekdo misli drugače od mene – zlasti ko gre za stvari, ki so predmet svobodnega mnenja –, nikakor ne upravičuje drže osebnega sovraštva niti hladnosti ali brezbrižnosti. Moja krščanska vera mi pravi, da moramo imeti ljubezen do vseh, tudi do tistih, ki nimajo milosti vere v Jezusa Kristusa. Pomislite, kako potrebna je šele ljubezen, kadar med osebami, ki jih povezujejo iste rodbinske vezi in ista vera, prihaja do razhajanj v stvareh proste presoje! Še več: ker si na teh področjih nihče ne more domišljati, da poseduje absolutno resnico, so ljubeznivi medsebojni odnosi konkreten način, da se učimo od drugih in da se tudi drugi, če želijo, učijo od ljudi okrog sebe.

Ni krščansko niti človeško, če je družina razdeljena zaradi takih stvari. Ko globoko dojamemo vrednost svobode, ko strastno ljubimo ta božji dar v duši, ljubimo pluralizem, ki ga prinaša svoboda.

Naj vam dam primer iz življenja v Opus Dei, ki je velika družina, v kateri ljudi povezuje isti duhovni cilj. V zadevah, ki niso povezane z vero, vsakdo misli in dela, kot želi, z vso svobodo in osebno odgovornostjo. Pluralizem, ki na logičen in sociološki način izhaja iz tega dejstva, ne predstavlja za Delo nikakršnega problema. Še več, ta pluralizem je izraz dobrega duha. Ravno zato, ker se pluralizma ne bojimo, ampak ga ljubimo kot legitimno posledico osebne svobode, v Opus Dei različna mnenja članov niso ovira za izkazovanje največje mere ljubezni v odnosih, v medsebojnem razumevanju. Svoboda in ljubezen: vedno govorimo o isti stvari. To je namreč bistveni pogoj: živeti v svobodi, ki nam jo je Jezus Kristus pridobil, in živeti ljubezen, ki nam jo je On dal kot novo zapoved.