Seznam točk

V knjigi »Pogovori z msgr. Escrivájem« sta 2 točki na temo Kultura.

Msgr. Escrivá, prosil bi vas, da opišete, kateri so po vašem mnenju temeljni cilji univerze in katero mesto bi namenili verskemu izobraževanju v okviru univerzitetnega študija.

Univerza mora bistveno prispevati k napredku človeštva, kar vi kot študentje dobro veste, ker to živite oziroma si tega želite. Ker so problemi, ki se pojavljajo v življenju narodov, mnogoteri in kompleksni (duhovni, kulturni, socialni, gospodarski itd.), mora univerzitetno izobraževanje obsegati vse te vidike.

Ni dovolj želja delati za skupno dobro. Pot, da bo ta želja postala uresničljiva, je vzgajanje moških in žensk, ki bodo mogli doseči dobro izobrazbo in bodo sposobni drugim predajati sadove te polnosti, ki so jo dosegli.

Religija je največji upor človeka, ki noče živeti kot žival, ki ni zadovoljen in se ne pomiri, dokler ne doseže in spozna Stvarnika. Študij religije je nujna potreba. Človek, ki nima verske izobrazbe, ni celovito izobražen. Zato mora religija kot predmet imeti svoje mesto na univerzi in treba jo je poučevati na višji, znanstveni ravni, na ravni dobre teologije. Univerza, na kateri ni verskega poučevanja, je nepopolna univerza, ker ne pozna temeljne razsežnosti človeške osebe, ki preostalih razsežnosti ne izključuje, marveč jih zahteva.

Po drugi strani pa nihče ne sme kršiti svobode vesti. Verski pouk mora biti svoboden, čeprav se kristjan zaveda, da če želi dosledno živeti svojo vero, ima resno dolžnost, da se na tem področju dobro izobrazi, da torej mora pridobiti versko razgledanost: nauk, da bi lahko po njem živel ter pričeval za Kristusa z zgledom in besedo.

Po drugi strani pa Opus Dei podpira centre za usposabljanje delavcev, za napredek podeželja, osnovnošolsko, srednješolsko in univerzitetno izobraževanje ter še mnogo drugih, nadvse raznolikih dejavnosti po vsem svetu, kajti njegov apostolski zagon, kot sem zapisal pred mnogimi leti, je brezbrežno morje.

A kaj bi še naprej govoril o tem, če pa je vaša navzočnost sama zgovornejša od dolgotrajnega govora? Vi, prijatelji Univerze v Navari, ste ljudje, ki vedo, da je njihova obveznost delati za napredek družbe, ki ji pripadajo. Vaša iskrena zavzetost, vaša molitev, vaše žrtve in vaš doprinos ne tečejo po strugah uradnega katolištva. S svojim sodelovanjem dajete jasen zgled prave državljanske zavesti, ki ji je mar za zemeljsko skupno dobro. Izpričujete, da se univerza lahko rodi iz energije ljudstva in da jo ljudstvo lahko tudi vzdržuje.

Ob tej priložnosti se želim še enkrat zahvaliti za sodelovanje, ki ga naši Univerzi nudijo moje žlahtno mesto Pamplona, vélika navarska pokrajina, prijatelji z vseh koncev Španije ter – to povem s posebno ganjenostjo – nešpanci pa tudi nekatoličani in nekristjani, ki so razumeli namen in duha te ustanove in to dokazujejo z dejanji.

Vsem gre zasluga za to, da postaja Univerza vedno bolj živo gorišče državljanske svobode, izobraženstva, strokovne odličnosti ter spodbuda za visoko šolstvo. Vaša velikodušna požrtvovalnost je temelj univerzitetnega dela, ki si prizadeva za razvoj znanosti, družbeni napredek, vzgojo v veri.

Kar sem pravkar povedal, so jasno razumeli prebivalci Navare, ki prav tako v svoji Univerzi vidijo gonilno silo gospodarskega razvoja za pokrajino in še posebej družbenega napredka, ki je mnogim izmed njihovih otrok omogočil dostop do umskega dela, kar bi bilo sicer težavno in v določenih primerih nemogoče. Razumevanje vloge, ki jo Univerza ima v njihovem življenju, je zagotovo vzpodbudilo podporo, katero ji Navara izkazuje od vsega začetka; podporo, ki bo nedvomno iz dneva v dan rasla po obsegu in navdušenju.

Še naprej upam, kajti to ustreza načelu pravičnosti in dejanski izkušnji mnogih dežel, da bo prišel trenutek, ko bo španska država prispevala svoj delež k lajšanju bremena dejavnosti, ki ne išče nobene zasebne koristi, temveč se nasprotno, s tem ko je popolnoma posvečena služenju družbi, trudi učinkovito delovati za sedanjo in prihodnjo blaginjo naroda.