Seznam točk

Značilnost vsakega krščanskega življenja, neodvisno od poti, po kateri se uresničuje, je »dostojanstvo in svoboda božjih otrok«. Kaj imate torej v mislih, ko ves čas svojega oznanjevanja tako vztrajno branite svobodo laikov?

V mislih imam ravno osebno svobodo, ki jo imajo laiki, da v luči načel, ki jih je razglasi učiteljstvo, sprejemajo vse konkretne odločitve teoretičnega ali praktičnega značaja, o katerih vsakdo po svoji vesti presodi, da so najprimernejše in najbolj skladne z njegovimi osebnimi prepričanji in človeškimi zmožnostmi. To so na primer odločitve, povezane z različnimi filozofskimi pogledi, ekonomsko znanostjo ali politiko, umetniškimi in kulturnimi tokovi, vprašanji posameznikovega poklicnega ali družbenega življenja.

To nujno področje avtonomije, ki ga katoliški laik potrebuje, da ne bi bil prikrajšan v primerjavi z drugimi laiki in bi mogel učinkovito opravljati svojo posebno apostolsko nalogo sredi časne stvarnosti, moramo vsi, ki v Cerkvi vršimo službeno duhovništvo, vedno skrbno spoštovati. Če to ne bi bilo tako, če bi skušali laika uporabljati za namene, ki presegajo meje služenja cerkvene hierarhije, bi zapadli v anahronističen in obžalovanja vreden klerikalizem. To bi močno omejilo apostolske možnosti laikata in ga obsodilo na trajno nezrelost, predvsem pa bi zlasti v današnjem času ogrozilo sam pojem oblasti in edinosti v Cerkvi. Ne smemo pozabiti, da tudi med katoličani pristni pluralizem meril in mnenj v zadevah, ki jih je Bog prepustil svobodni presoji ljudi, ne samo ne nasprotuje hierarhični ureditvi in potrebni edinosti božjega ljudstva, temveč ju krepi in brani pred morebitnim izkrivljanjem.

Člani Opus Dei so navzoči v najrazličnejših družbenih krogih in nekateri med njimi delajo ali vodijo podjetja oziroma skupine z določeno težo. Ali lahko glede na to rečemo, da skuša Opus Dei te dejavnosti urejati skladno z neko politično ali ekonomsko usmeritvijo?

Nikakor ne. Opus Dei sploh ne posega v politiko, saj je zanj katerakoli politična, gospodarska, kulturna ali ideološka usmeritev, skupina ali režim nekaj tujega. Njegovi cilji, ponavljam, so izključno duhovni in apostolski. Od svojih članov zahteva le, da živijo kot kristjani, da si prizadevajo svoje življenje približati idealu evangelija. Zato se v nobenem smislu ne vmešava v časne zadeve.

Če kdo tega ne razume, je to morda zato, ker ne razume osebne svobode ali ker ne zmore razlikovati med izključno duhovnimi cilji, zaradi katerih se člani Dela včlanijo, in silno širokim področjem človeških dejavnosti (gospodarstvo, politika, kultura, umetnost, filozofija itd.), v katerih člani Opus Dei uživajo popolno svobodo in delujejo na lastno odgovornost.

Od prvega trenutka, ko se približajo Delu, se vsi člani dobro zavedajo resničnosti svoje osebne svobode. Če bi torej kateri od njih kdaj poskušal izvajati pritisk na druge in jim vsiljevati svoje lastno mnenje o političnih zadevah ali jih izrabiti za človeške interese, bi se drugi uprli in ga nemudoma izključili.

Spoštovanje svobode njegovih članov je ključni pogoj za sámo življenje Opus Dei. Brez tega ne bi nihče prišel v Delo. Še več. Če bi kdaj prišlo do tega – to se ni zgodilo, se ne dogaja in se z božjo pomočjo nikoli ne bo zgodilo –, da bi se Opus Dei vmešaval v politiko ali v katerokoli drugo področje človeških dejavnosti, bi prvi sovražnik Dela postal jaz.

Vendar temu kristjanu nikdar ne pride na misel in nikdar ne bo rekel, da on iz templja sestopi v svet, da bi zastopal Cerkev, in da so njegove rešitve katoliške rešitve tistih problemov. To se ne sme zgoditi! To bi bil klerikalizem, uradno katolištvo ali kakorkoli ga želite imenovati. V vsakem primeru je nasilje nad naravo stvari. Na vse strani morate širiti resnično laiško miselnost, ki mora voditi do treh sklepov:

biti dovolj pošteni, da prevzamemo lastno osebno odgovornost;

biti dovolj krščanski, da spoštujemo brate v veri, ki v zadevah proste presoje predlagajo drugačne rešitve od te, ki jo podpira vsak izmed nas;

in biti dovolj katoliški, da ne izkoriščamo naše matere Cerkve in je ne mešamo v človeško strankarstvo.

Jasno se vidi, da na tem področju kot na kateremkoli drugem ne bi mogli uresničiti tistega načrta o posvečevanju običajnega življenja, če ne bi uživali polne svobode, ki vam jo istočasno priznavata Cerkev in vaše dostojanstvo moških in žensk, ustvarjenih po božji podobi. Osebna svoboda je bistvena v krščanskem življenju. Vendar ne pozabite, da vedno govorim o odgovorni svobodi.

Razumite torej moje besede kot to, kar so: poziv, da bi dnevno in ne le v izrednih razmerah uveljavljali svoje pravice. Poziv, da bi na političnem, gospodarskem, univerzitetnem in poklicnem področju plemenito izpolnjevali svoje državljanske obveznosti ter pri tem pogumno prevzemali vse posledice vaših svobodnih odločitev in ohranjali osebno neodvisnost, ki vam pripada. In ta krščanska laiška miselnost vam bo pomagala bežati proč od kakršnekoli nestrpnosti, od kakršnegakoli fanatizma. Naj to povem na pozitiven način: omogočala vam bo živeti v miru z vsemi vašimi sodržavljani in tudi spodbujati sožitje na različnih ravneh družbenega življenja.