Kako si razlagate izjemen uspeh Opus Dei in s kakšnimi merili vi vrednotite ta uspeh?

Pri nadnaravnih podvigih sta uspeh ali neuspeh, kot ju običajno razumemo, precej nepomembna. Že sveti Pavel je kristjanom v Korintu dejal, da v duhovnem življenju ni pomembna sodba drugih niti naša lastna sodba, temveč božja sodba.

Res je Delo danes razširjeno po vsem svetu. Vanj so vključeni moški in ženske približno sedemdesetih različnih narodnosti. Ko pomislim na to dejstvo, sem tudi sam presenečen. Za to ne najdem nobene človeške razlage, marveč božjo voljo, kajti Duh veje, koder hoče, in uporablja, kogar hoče, da bi uresničil posvečenje ljudi. Vse to je zame razlog za zahvalo, ponižnost in prošnjo Bogu, da bi mu vedno znal služiti.

Sprašujete me tudi, s katerim merilom vrednotim in presojam stvari. Odgovor je zelo preprost: svetost, sadovi svetosti.

Najpomembnejši apostolat Opus Dei je tisti, ki ga vsak član opravlja s pričevanjem svojega življenja in s svojo besedo pri vsakodnevnih stikih s prijatelji in poklicnimi kolegi. Kdo bi lahko izmeril nadnaravno učinkovitost tega tihega in ponižnega apostolata? Ni mogoče ovrednotiti pomoči, ki jo nudi zgled zvestega in iskrenega prijatelja, ali vpliva dobre matere v naročju družine.

Morda se vaše vprašanje nanaša na korporativne apostolske dejavnosti, ki jih izvaja Opus Dei, če predpostavimo, da je v tem primeru rezultate mogoče meriti s človeškega, tehničnega vidika: ali šola za usposabljanje delavcev uspešno pripomore pri družbenem napredovanju oseb, ki jo obiskujejo; ali univerza svojim študentom omogoča ustrezno strokovno in kulturno izobrazbo. Če vzamemo, da je vaše vprašanje zastavljeno v tem smislu, bi rekel, da je mogoče uspeh deloma pojasniti z dejstvom, da to delo vršijo ljudje, ki ga opravljajo kot specifično strokovno dejavnost, na katero se pripravljajo tako kot vsak, ki želi opravljati neko resno nalogo. To med drugim pomeni, da se te dejavnosti ne načrtujejo po vnaprej določenih shemah, ampak se v vsakem primeru preučijo posebne potrebe okolja, v katerem naj bi se izvajale, da bi jih lahko prilagodili dejanskim potrebam.

Vendar ponavljam, da Opus Dei ne postavlja na prvo mesto človeške učinkovitosti. Pravi uspeh ali neuspeh je odvisen od tega, ali poleg dobre izvedbe dejavnosti v človeškem smislu tudi pripomorejo k temu, da tako tisti, ki jih izvajajo, kot tisti, ki so uporabniki te storitve, ljubijo Boga, se čutijo brate in sestre vseh ljudi ter ta čustva dokazujejo z nesebičnim služenjem človeštvu.