Vidim te, pošteni kristjan — praviš, da to si —, kako poljubljaš sveto podobo, kako mrmraš ustno molitev, kako vpiješ na tiste, ki napadajo božjo Cerkev …, in celo, kako prejemaš svete zakramente.

A ne vidim, da bi se žrtvoval in se izogibal določenim … posvetnim pogovorom (upravičeno bi jih lahko tudi drugače označil!), niti da bi bil velikodušen s tistimi, ki so pod tabo … in tudi ne s Kristusovo Cerkvijo; niti da bi prenašal kakšno slabost svojega brata, se odpovedal svojemu napuhu v skupno dobro, pozabil na svojo čvrsto ukoreninjeno podobo sebičnosti in … še toliko reči!

Vidim te … — Ne vidim te … — Ti pa … praviš, da si kristjan? — Kako klavrno je tvoje dojemanje Kristusa!