991
Ne moreš “se dvigniti”. — Nič čudnega: tisti padec! …
Vztrajaj, pa se boš tudi “dvignil”. — Spomni se tega, kar pravi nek duhovni pisec: tvoja uboga duša je ptica, katere krila so še vedno zlepljena z blatom.
Potrebno je nebeško sonce in drobna ter neprestana osebna prizadevanja, da bi lahko izkoreninil ta svoja nagnjenja, to domišljijo, to potrtost: lepljivo blato na tvojih krilih.
In potem boš svoboden. — Če vztrajaš, se boš “dvignil”.
Teme
Ta točka v drugem jeziku
Dokument natisnjen iz https://escriva.org/sl/camino/991/ (13. Maj. 2024)