Seznam točk
Jočeš? — Naj te ne bo sram. Joči: seveda, tudi moški jokajo, kot ti, v samoti, pred Bogom. — Ponoči, pravi kralj David, bom z jokom rosil svoje ležišče.
S temi gorečimi in možatimi solzami lahko očistiš svojo preteklost in povzdigneš svoje sedanje življenje, da bo nadnaravno.
“Kaj vse dolgujem Bogu, ker sem kristjan: moje nespoštovanje tega dolga me je spravilo v jok od bolečine, bolečine iz ljubezni. “Mea culpa!”” — Dobro je, da poznaš svoje dolgove, a ne pozabi, kako jih je mogoče poravnati: s solzami … in z deli.
Obžalovanje iz ljubezni. — Kajti On je dober. Tvoj Prijatelj je, ki je zate dal svoje življenje.
— Vse, kar je na tebi dobrega, je Njegovo. — Ker si ga tako razžalil … Ker ti je odpustil … On! … tebi!!
— Jokaj, sin moj, od obžalovanja iz ljubezni.
Marijina samota. Sama! — Joka v zapuščenosti.
— Ti in jaz morava spremljati Marijo in tudi sama jokati, kajti Jezusa je na križ pribila naša beda.
Kako se je ob vznožju oltarja razjokal mlad duhovnik, ki si je zaslužil mučeništvo, ker se je spomnil nekoga, ki je v smrtnem grehu prišel sprejet Kristusa!
— Ali tudi ti tako zadoščuješ?
Če bi deloval v skladu s tem, kar čutiš v svojem srcu in tem, kar ti narekuje pamet, bi moral neprestano ležati z obrazom na tleh, kot umazan, grd in zaničevan črv … pred tem Bogom, ki te že toliko časa prenaša.
“Oče, kako lahko prenašate te smeti?” si me skrušeno vprašal po spovedi.
— Molčal sem in si mislil, če te tvoja ponižnost navaja, da se počutiš tako — smeti, kup smeti! —, bomo iz vse te tvoje bede še lahko naredili nekaj velikega.
Dokument natisnjen iz https://escriva.org/sl/book-subject/camino/41311/ (7. Dec. 2024)