432
Pomisli na to, kar je najlepše in največje na zemlji … na to, kar ugaja razumu in drugim sposobnostim … na to, kar ponuja razvedrilo telesu in čutom …
In na svet in na druge svetove, ki se ponoči bleščijo, na celo vesolje. — In vse to, skupaj z vsemi izpolnjenimi srčnimi željami … ne velja nič, ni nič, je manj kot nič v primerjavi s tem mojim — tvojim
— Bogom, neskončnim zakladom, predragocenim biserom, ki je bil ponižan in zasužnjen, ki se je ponižal v podobo hlapca v hlevčku, kjer se je sam hotel roditi, v Jožefovi delavnici, v trpljenju in v sramotni smrti … in v nori ljubezni v sveti evharistiji.
Teme
Ta točka v drugem jeziku
Dokument natisnjen iz https://escriva.org/sl/camino/432/ (13. Jan. 2025)