Uboštvo
Ne pozabi: tisti, ki potrebuje manj, ima več. — Ne ustvarjaj si potreb.
Osvobodi se posvetnih dobrin. — Ljubi in živi duhovno uboštvo: zadovolji se s tem, kar zadošča za trezno in zmerno življenje.
— Sicer ne boš nikoli apostol.
Pravo uboštvo ne pomeni, da ničesar nimaš, temveč da na to nisi navezan: da se prostovoljno odpoveš gospodovanju nad stvarmi.
— Zato so nekateri revni ljudje v resnici bogati. In obratno.
Če si božji človek, si toliko prizadevaj za zaničevanje bogastva, kot si posvetni ljudje prizadevajo, da bi ga imeli.
Kakšna nagnjenost k zemeljskim stvarem!
— Kmalu ti bodo ušle iz rok; kajti bogataš svojega bogastva ne more nesti s sabo v grob.
Nimaš duha uboštva, če zase ne izbereš slabšega, ko izbiraš, ne da bi te kdo videl.
“Divitiae, si affluant, nolite cor apponere.”
— Če raste bogastvo, ne navezuj nanj srca. — Pač pa ga uporabljaj velikodušno. Junaško, če je potrebno.
— Bodi ubog v duhu.
Uboštva ne ljubiš, če ne ljubiš tega, kar uboštvo prinaša.
Koliko svetih sredstev ima uboštvo! — Se spominjaš? V času gospodarske stiske si neki apostolski ustanovi dal vse svoje premoženje do zadnjega beliča.
— In rekel ti je božji duhovnik: “Tudi jaz ti bom dal vse, kar imam.” — Pokleknil si. In … “Blagoslov vsemogočnega Boga, Očeta, Sina in Svetega Duha naj pride nadte in nad tabo vedno ostane,” se je zaslišalo.
— Še vedno si prepričan, da si bil dobro poplačan.
Dokument natisnjen iz https://escriva.org/sl/camino/ubostvo/ (9. Dec. 2023)