Vera

Nekateri ljudje gredo skozi življenje kot skozi predor in nikoli ne spoznajo sijaja, varnosti in toplote sonca, ki ga daje vera.

S kakšno podlo bistrostjo napada satan našo katoliško vero!

Ne da bi se prerekali z njim, mu vedno recimo: jaz sem sin Cerkve.

Čutiš gromozansko vero … — Ta, ki ti daje to vero, ti bo dal tudi sredstva.

Apostolska duša, sveti Pavel, ti pravi: “Iustus ex fide vivit.” — Pravični živi iz vere.

— Kako lahko dopustiš, da ta ogenj ugasne?

Vera. — Žalostno je, kako polnih ust so je nekateri kristjani in kako prazna vere so njihova dela.

— Zdi se, kot da je to krepost za pridiganje, za izpolnjevanje pa ne.

Ponižno prosi Gospoda, da pomnoži tvojo vero. — Potem boš v novi luči laže sodil o razlikah med potmi sveta in tvojo apostolsko potjo.

S kakšno ponižnostjo in preprostostjo pripovedujejo evangelisti o dejanjih, iz katerih je razvidna šibka in omahujoča vera apostolov!

— Samo zato, da ti in jaz ne bi izgubila upanja, da doseževa neizpodbitno in močno vero, ki so jo kasneje imeli oni prvi izbranci.

Kako lepa je naša katoliška vera! — Ponuja rešitev za vse naše tesnobe, pomirja razum in polni srce z upanjem.

Nisem človek, ki v vsem vidi čudeže. — Rekel sem ti, da je v Svetem pismu dovolj čudežev, ki krepko utrjujejo mojo vero. — A žal mi je teh kristjanov — med njimi so celo zelo pobožni, “apostolski”! —, ki se nasmihajo, ko kdo govori o nenavadnih poteh, o nadnaravnih dogodkih. — Ima me, da bi jim rekel: da, tudi zdaj se dogajajo čudeži. Tudi mi bi jih lahko delali, če bi imeli vero!

Vžgi svojo vero. — Kristus ni nekaj, kar je minilo. Ni spomin, ki se izgubi v zgodovini.

Živi! “Iesus Christus heri et hodie: ipse et in saecula!” pravi sveti Pavel — Jezus Kristus je isti včeraj in danes in na veke!

“Si habueritis fidem, sicut granum sinapis!”

— Če bi imel vero kakor gorčično zrno! …

— Kakšne obljube nosijo v sebi te Učiteljeve besede!

Bog je vedno isti. — Manjkajo ljudje, ki bi verovali: tedaj se bodo ponovili čudeži, o katerih beremo v Svetem pismu.

— “Ecce non est abbreviata manus Domini” — Gospodova roka, njegova moč, se ni zmanjšala!

Nimajo vere. — Pač pa so praznoverni. Tisti veljak je na nas napravil smešen in sramoten vtis, ker se je vznemiril, ko je zaslišal samo po sebi nepomembno in neškodljivo besedo — njemu pa se je zdela slab znak — ali ko mu je črna mačka prečkala pot.

“Omnia possibilia sunt credenti.” — Tistemu, ki veruje, je vse mogoče. — To so Kristusove besede.

— Zakaj mu skupaj z apostoli ne rečeš: “Adauge nobis fidem!” — pomnôži mi vero!?