Po božji ljubezni, predrage hčere in sinovi, smo bili izvoljeni, da bi hodili po tej vedno mladi in novi poti Dela, da bi živeli to človeško in nadnaravno pustolovščino, ki je soodreševanje s Kristusom, tesna notranja udeleženost pri Jezusovem gorečem hrepenenju, da se razširi ogenj, ki ga je prišel vreč na zemljo.¹

On je s svojim križem in zmagoslavjem nad smrtjo pretrgal odlok o obsodbi človeštva² ter vse ljudi odkupil z neizmerno in neskončno ceno svoje krvi: empti enim estis pretio magno,³ odkupljeni smo bili za visoko ceno. Vsem ljudem brez izjeme je odprl možnost novega življenja, da se prerodijo v Duhu, da začnejo živeti življenje zmagovalcev, ki lahko vzkliknejo: Če je Bog za nas, kdo je zoper nas? On ni prizanesel lastnemu Sinu, temveč ga je dal za nas vse. Kako nam torej ne bo z njim tudi vsega podaril? … Kajti prepričan sem: ne smrt ne življenje, ne angeli ne poglavarstva, ne sedanjost ne prihodnost, ne moči, ne visokost, ne globokost ne kakršnakoli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od božje ljubezni v Kristusu Jezusu, našem Gospodu.⁴ To je čudovita hvalnica gotovosti, polnosti, pobožanstvenja in uboga človeška ilovica nikoli niti sanjati ne bi mogla o tem, da bi jo zapela!