Tako so ravnali prvi kristjani

Tako so ravnali prvi kristjani. Njihov nadnaravni poklic jim ni nalagal nikakršnih družbenih ali človeških programov, ki bi jih morali izpolnjevati; vendar so bili prežeti z duhom, z dojemanjem življenja in sveta, ki ni moglo ostati brez posledic za družbo, v kateri so živeli.

Z osebnim apostolatom, podobnim našemu, so pridobivali nove vernike, in Pavel je že v času svojega ujetništva cerkvam pošiljal pozdrave kristjanov, ki so živeli v cesarjevi hiši.⁴⁸ Ali vas ne gane tisto čudovito pismo, ki ga apostol naslovi na Filemona in ki je živo pričevanje o tem, kako je Kristusov kvas – ne da bi bila to neposredna namera – pod vplivom ljubezni prinesel nov smisel strukturam vladajoče družbe?⁴⁹

Od včeraj smo, pa smo že napolnili svet in vse, kar je vaše: mesta, otoke, trdnjave, trge, občinske svete, celo taborišča, ljudske zbore, sodišča, cesarjevo palačo, senat, forum. Vam smo pustili samo – templje, je dobro stoletje pozneje zapisal Tertulijan.⁵⁰