Vendar se ne smete ustaviti pri tem. Ne morete se zadovoljiti s tem, da ste nekatere svoje sorodnike ali prijatelje pripeljali na duhovno obnovo ali da ste jih povezali z duhovnikom iz Dela. Vaše apostolsko delo se s tem ne konča. Morate se namreč tudi dobro zavedati, da opravljate nadvse plodovito apostolsko delo, ko skušate poklice, institucije in človeške strukture, v katerih delate in se gibljete, usmerjati v krščanskem duhu.

Prizadevati si, da bi se te institucije in strukture oblikovale po načelih krščanskega pojmovanja življenja, pomeni opravljati zelo obsežen temeljni apostolat. Ko namreč na ta način utelešate duha pravičnosti, zagotavljate ljudem možnost za življenje v skladu z njihovim dostojanstvom ter omogočate mnogim dušam, da se po božji milosti osebno odzovejo na krščansko poklicanost.

Ko me slišite govoriti o pravičnosti, ne razumite te besede v ožjem smislu, kajti da bi bili ljudje srečni, ni dovolj, da so njihovi odnosi utemeljeni na pravičnosti, ki vsakemu hladno daje, kar mu pripada. Govorim vam o kreposti ljubezni, ki pravičnost predpostavlja in jo presega; ter o Kristusovi ljubezni, ki ni uradna ljubezen, temveč ljubeznivost.