Večkrat sem vam že spregovoril o obžalovanja vrednem dejstvu, da država vedno bolj posega v zasebno sfero, kar državljanom prinaša sužnost, saj so prikrajšani za legitimne svoboščine. Izpostavil sem tudi, da je država hladna in brezčutna, zaradi česar se njena totalitarnost sprevrže v nekaj hujšega od najstrožjega fevdalnega sistema.

Če pustimo ob strani druge razloge, je to, kadar se zgodi, v veliki meri posledica zadržanosti državljanov, njihove pasivnosti pri obrambi svetih pravic človeške osebe. Ta nedejavnost, ki korenini v duševni lenobi in nedejavni volji, se pojavlja tudi pri katoliških državljanih, ki nikakor ne sprevidijo, da obstajajo tudi drugi – in hujši – grehi od tistih, ki se storijo zoper šesto zapoved dekaloga.