Apostolat pri uveljavljanju državljanskih pravic in dolžnosti

Ponovno vam pravim, otroci moji, da posebno apostolsko delo, ki ga morate opravljati, vršite kot državljani, v popolni in iskreni zvestobi do države, v skladu z evangelijskim in apostolskim naukom;⁷⁵ z zvestim spoštovanjem civilnih zakonov; ob upoštevanju vseh državljanskih dolžnosti, ne da bi se izogibali izpolnjevanju katerekoli obveznosti, in ob uveljavljanju vseh pravic v korist skupnosti, ne da bi nepremišljeno kogarkoli izključevali.

Živ zgled tega uveljavljanja državljanskih pravic, ki ga je vredno posnemati, najdemo v ponavljajočem se ravnanju svetega Pavla, kot je opisano v Apostolskih delih. Z možato odločnostjo, ki se strahopetcem morda zdi arogantna, a je v resnici poštenost brez bojazljivosti, apostol, kadar je to potrebno, izpostavi svoj status rimskega državljana in brez kakršnekoli pretirane ponižnosti zahteva, da se z njim skladno s tem tudi ravna: Čeprav sva rimska državljana, so naju dali javno pretepsti, ne da bi nama bili dokazali krivdo, in naju vrgli v ječo. Zdaj pa bi naju radi skrivaj vrgli ven. Ne, tako ne gre! Naj prideta oblastnika sama semkaj in naju spremita na prostost!⁷⁶

S takšno odločnostjo je govoril z ječarjem v Filipih. In čudovit je tudi pogovor, poln človeškega dostojanstva, ki ga je Pavel tik pred bičanjem imel v Jeruzalemu s poveljnikom: Ko pa so ga z jermeni zvezali, je Pavel vprašal stotnika, ki je stal poleg: Ali vam je dovoljeno bičati človeka, ki je rimski državljan in ni bil niti obsojen? Stotnik je odhitel k poveljniku in mu sporočil, kaj je slišal, ter ga vprašal: Ali veš, kaj počenjaš? Ta človek je vendar rimski državljan! Poveljnik je prišel k Pavlu in ga vprašal: Povej mi: ali si res rimski državljan? Da, je odvrnil Pavel. Poveljnik mu je rekel: Jaz sem si moral državljanstvo kupiti za drag denar. Jaz ga imam pa od rojstva, je dejal Pavel.⁷⁷ Otroci moji, razlaga je odveč: zgledujte se.