Otroci moji, bodite polni upanja in poguma: brez prestanka si prizadevajmo za to, kar je v prid míru in medsebojnemu izgrajevanju.⁵¹Nikomur ne vračajte hudega s hudim. Pred vsemi ljudmi skušajte skrbeti za dobro. Če je mogoče, kolikor je odvisno od vas, živite v miru z vsemi ljudmi.⁵²

Pogosto si v spomin prikličite Gospodovo tožbo, da vas spodbudi: Filii huius saeculi prudentiores filiis lucis in generatione sua sunt;⁵³ sinovi teme so preudarnejši kot sinovi luči. To so ostre, a zelo točne besede, saj se na žalost vsak dan uresničujejo.

Medtem pa so sovražniki Boga in njegove Cerkve dejavni in organizirani. Z vzorno vztrajnostjo pripravljajo svoje kadre, vzdržujejo šole, kjer vzgajajo voditelje in agitatorje, in s prikritim, a učinkovitim delovanjem širijo svoje ideje ter v domove in na delovna mesta prinašajo svoje seme, uničujoče za vsakršno versko misel.

Danes, otroci moji, je marksizem – v svojih različnih oblikah – aktiven: sistematično poskuša dati ateizmu znanstveno osnovo in z nenehno propagando, ki je bolj individualna kot hrupna, kritizira vsak namig na religijo. S tem ko se predstavlja kot zemeljska vera in upanje, hoče resnično vero in resnično upanje nadomestiti.

Ne razumem tistih ljudi, ki se imenujejo katoliki in ki z odprtimi rokami sprejemajo marksizem – že tolikokrat obsojen s strani Cerkve kot nezdružljiv z njenim naukom –, ki podajajo roko sovražnikom Boga, katoličane, ki ne mislijo kakor oni, pa obravnavajo kot sovražnike. Katoličan, ki grdo ravna z drugimi katoličani, do nekatoličanov pa goji navidezno ljubezen, je v hudi zmoti, greši proti pravičnosti in svojo napako zakriva z lažno ljubeznijo. Ljubezen namreč, če ni urejena, preneha biti ljubezen.