Hčere in sinovi moji, iz poslanstva, ki nam ga je Bog zaupal, in iz popolnoma sekularnega značaja našega poklica sledi, da ob nobenem dogodku, ob nobeni človeški nalogi ne moremo ostati brezbrižni. Zato vam vztrajno ponavljam, da je nujna vaša navzočnost v družbenih dejavnostih, ki izvirajo iz sobivanja samega ali nanj neposredno ali posredno vplivajo. Prinašati morate svež veter in globino v strokovna društva, starševske organizacije in združenja številčnih družin, v sindikate, medije, v umetniška, literarna, športna tekmovanja in združenja itd.

Vsak izmed vas bo sodeloval v teh javnih dejavnostih skladno s svojim družbenim položajem in na način, ki bo najbolj primeren njegovim osebnim okoliščinam, in seveda s popolno svobodo, tako pri individualnem delovanju kot pri sodelovanju s skupinami državljanov, ki se mu bodo zdele primerne za skupno delo.

Vi prav dobro razumete, da ta udeležba v javnem življenju, o kateri govorim, ni politična dejavnost v strogem pomenu besede: le redki izmed mojih otrok se profesionalno – če se tako izrazim – udejstvujejo v političnem življenju. Govorim vam o udeležbi, značilni za vsakega državljana, ki se zaveda svojih državljanskih dolžnosti. Vi morate čutiti nujno potrebo po delovanju – z osebno svobodo in odgovornostjo – in sicer zaradi vseh in istih plemenitih razlogov, ki ženejo vaše sodržavljane. Poleg tega pa čutite to nujnost na poseben način, zaradi vaše apostolske gorečnosti in želje, da bi delali za mir in razumevanje v vseh človeških dejavnostih.