Vsem ljudem dajajte zgled svoje krščanske strogosti in svoje daritve. Gospod nam je rekel: Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi.⁹⁹ On, otroci moji, nam je dal začutiti rodovitnost tega, da smo poteptani, zdrobljeni v stiskalnici kakor grozdje, da bi postali Kristusovo vino!

V vsakem trenutku bodite mirni – ne nasilni, ne napadalni, ne razdražljivi – s tisto mirnostjo, z načinom ravnanja, ki zahteva udejanjanje kardinalnih kreposti. Živo zavedanje našega božjega otroštva vam bo dalo to mirnost, kajti ta značilna poteza našega duha se je rodila skupaj z Delom in leta 1931 je dobila konkretno obliko:¹⁰⁰ v človeško gledano težkih trenutkih, ko sem kljub vsemu imel gotovost nemogočega – tega, kar danes zrete kot že uresničeno –, sem začutil delovanje Gospoda, ki je s silovitostjo nečesa nujno potrebnega dal, da v mojem srcu in na mojih ustnicah vznikne ta nežni vzklik: Abba! Pater! Bil sem na ulici, na tramvaju. Ulica ni ovira za naš kontemplativni dialog; vrvež sveta je za nas kraj molitve. Verjetno sem takrat molil na glas in ljudje so me morali imeti za norega: Abba! Pater! Kakšno zaupanje, kakšen oddih in kakšen optimizem vam bo sredi težav prinašalo dejstvo, da se čutite sinove in hčere nekega Očeta, ki vse ve in vse zmore.

Otroci moji, spodbujam vas, da še bolj napredujte in si prizadevajte živeti v miru, držati se svojih opravil in delati s svojimi rokami, kakor smo vam naročili, da bi tako spodobno živeli pred tistimi, ki so zunaj, in bi ne potrebovali nikogar. In Kristusov mir naj kraljuje v vaših srcih.¹⁰¹

Iz vsega srca vas blagoslavlja vaš oče.

Rim, 9. januar 1959