Prepojiti vse dejavnosti sveta s krščanskim duhom

Na vseh ravneh družbe po božji milosti iščite poklice za njegovo Delo zlasti med tistimi ljudmi, ki se zaradi svoje zaposlitve nahajajo v vitalnih središčih človeškega sožitja, na tistih položajih, ki predstavljajo, če tako rečem, vozlišča ali kraje srečevanja in prepletanja zgoščenih družbenih stikov.

Ne mislim samo na vodilna mesta neke narodne ali višje skupnosti, s katerih je mogoče v duhu služenja storiti toliko dobrega, da bi se družba oblikovala skladno s Kristusovimi zahtevami, ki so jamstvo za resnični mir in pristni družbeni napredek.

V mislih imam tudi – ker so prav toliko ali še bolj relevantni – tiste položaje, poklice ali zaposlitve, ki so znotraj manjših skupnosti po svoji naravi sredstvo za stike z množico ljudi, od koder je mogoče krščansko oblikovati njihovo mnenje, vplivati na njihovo miselnost, prebuditi njihovo vest, s tistim nenehnim prizadevanjem za podajanje nauka, ki mora biti značilno za vse božje otroke v njegovem Delu.

Zato sem vam pogosto dejal, da je pomembno – pomembno za Boga, našega Gospoda – najti veliko poklicev med ljudmi, ki so ključni v posameznih krajih: osebje občinskih organov – občinski tajniki, svétniki itd. –, učitelji, frizerji, ulični prodajalci, lekarnarji, babice, poštarji, natakarji, gospodinjske pomočnice, raznašalci časopisov, prodajalci v trgovinah itd.

Naše delo mora doseči vsako vasico; kajti hrepenenje po ljubezni in miru, ki nas žene naprej, bo s krščanskim duhom prepojilo vse dejavnosti sveta prek tega kapilarnega delovanja, ki skrbi za krščansko oblikovanje celic življenja, iz katerih so sestavljene višje skupnosti. Naj ne bo nobene vasi, v kateri ne bi kak supernumerarij izžareval našega duha. In skladno z našim tradicionalnim načinom ravnanja bo ta moj sin takoj poskušal svojo sveto gorečnost prenesti na druge: in kmalu bo tam skupina božjih otrok v njegovem Delu, ki bo deležna primerne oskrbe – s potovanji in obiski, ki bodo potrebni –, da ne bi opešala, ampak bi ostala živa in dejavna.

Potem ko smo izpostavili vsesplošno raznolikost članov Dela, se naša pluralnost popolnoma razume: v zadevah vere in duha Opus Dei, ki so najmanjši skupni imenovalec, lahko govorimo o nas; v vsem drugem, v vseh časnih rečeh in vseh teoloških zadevah, ki so prepuščene prosti presoji – to je ogromen in nadvse svoboden števec –, pa nobeden izmed mojih otrok ne more reči mi; reči morate jaz, ti, on.