Otroci moje duše, v ozadju mojih besed ne iščite ničesar drugega kot veliko ljubezen do vseh ljudi, srce, odprto za vse njihove skrbi in težave, ter neizmerno razumevanje, ki ne pozna diskriminacije niti izključevanja. In razumite, da nas naprej ne žene strah, saj se ne bojimo ničesar in nikogar, niti Boga, ki je naš Oče. Čut odgovornosti – ker bomo nekoč Gospodu podajali obračun o našem soodrešenjskem poslanstvu – je tisto, kar nas priganja – caritas enim Christi urget nos⁵⁹ – da ne omahnemo, da nismo nikoli zadovoljni z že doseženim, da ne zaspimo na lovorikah!

Ne popuščajte v vnemi, temveč bodite goreči v duhu,⁶⁰ dobro izkoristite čas,⁶¹ kajti življenje je kratko. Dokler torej še imamo čas, delajmo dobro vsem, še posebej pa domačim po veri.⁶² Napolnite z ljubeznijo ta naš ubogi svet, saj je naš: je delo Boga in nam ga je dal v dediščino: Dabo tibi gentes hereditatem tuam et possessionem tuam terminos terrae.⁶³ Upoštevajte, da tisto, kar je mogoče, lahko stori kdorkoli. Bog, naš Gospod, pa od nas pričakuje – in nam v ta namen daje svojo milost –, da uresničimo tisto, kar se vam bo zdelo nemogoče.