Vam, moje hčere in sinovi, ki vas je Bog poklical, da si ustvarite dom, pravim: imejte se radi, ohranjajte vedno tisto hrepenečo ljubezen, ki ste jo čutili drug do drugega v času zaroke. Klavrno predstavo o zakonu, ki je ideal in poklicanost, ima, kdor misli, da je veselja konec, ko se začnejo težave in neprilike, ki jih življenje prinaša s seboj.

Ravno takrat se ljubezen okrepi, postane močnejša od smrti: fortis est ut mors dilectio.⁹² Hudourniki stisk in bridkosti ne zmorejo pogasiti resnične ljubezni; žrtev, ki jo velikodušno delite drug z drugim, vas še bolj združuje – aquae multae non potuerunt extinguere caritatem⁹³ – in številne težave, telesne ali duševne, ne bodo mogle pogasiti vaše ljubeznivosti.

Vaša zakonska zveza bo običajno zelo rodovitna. Če pa vam Bog ne nakloni otrok, boste svoje moči močneje posvetili apostolatu, kar vam bo prineslo čudovito duhovno rodovitnost. Gospod navadno okrona krščanske družine s krono otrok, sem vam večkrat dejal. Vedno jih sprejemajte z veseljem in hvaležnostjo, saj so dar in blagoslov od Boga ter dokaz njegovega zaupanja.