Tisti, ki ste se posvetili javnemu življenju, morate čutiti nujnost, da ne opuščate svojega delovanja v nobeni obliki vladavine, tudi takrat ne, ko se ta ne ravna po krščanskem duhu, razen če bi cerkvena hierarhija v tej deželi dala katoliškim državljanom drugačno usmeritev. Vaša vest vam namreč ne pusti, da bi vladali tisti, ki niso katoličani, in tudi v najbolj neugodnih okoliščinah za vero boste vedno mogli preprečiti, da bi se godilo še večje zlo.

Prav je, da ne zapuščate prizorišča v nobeni obliki vladavine,⁸⁸ in bilo bi krivično, če bi vas zaradi tega ožigosali za kolaboracioniste. Otroci moji, kadar pa gre za narode s katoliško večino, bi bilo nerazumljivo, če v vladi ne bi bilo prakticirajočih in odgovornih katoličanov in torej tudi članov različnih združenj vernikov. Če ne bi bilo tako, bi se lahko reklo, da ti katoličani niso niti prakticirajoči niti odgovorni niti katoličani, ali pa da je Cerkev preganjana.

Kadar boste udeleženi pri delu vladanja, si z vso močjo prizadevajte za sprejemanje pravičnih zakonov, ki jih bodo državljani mogli spoštovati. Drugačno ravnanje je zloraba oblasti in napad na svobodo ljudi, poleg tega pa ljudem maliči njihovo vest, kajti v takšnih primerih imajo vso pravico, da prenehajo spoštovati zakone, ki so zakoni le po imenu.

Spoštujte svobodo vseh državljanov in upoštevajte, da morajo biti skupnega dobra deležni vsi člani družbe. Vsakomur dajte možnost, da dvigne svoje življenje na višjo raven, brez povzdigovanja enih na račun poniževanja drugih. Ponudite najrevnejšim odprto obzorje za njihovo bodočnost: zagotovilo plačanega in zaščitenega dela, dostop do enakega izobraževanja, kajti to, kar je pravično, bo prineslo luč v njihova življenja, spremenilo njihovo razpoloženje ter jim olajšalo iskanje Boga in višjih resničnosti. Otroci moje duše, ne pozabite pa, da je najbolj žalostna izmed vseh bednosti duhovna revščina, pomanjkanje nauka in udeležbe pri Kristusovem življenju.