44
Ne pozabite, da je bistvo našega apostolata posredovanje nauka,79 kajti, kot sem vam že tisoč in enkrat dejal, je nevednost največji sovražnik vere. Sveti Pavel je pisal Rimljanom: Kako naj ga kličejo, če niso verovali vanj? In kako naj verujejo, če niso slišali o njem? In kako naj slišijo o njem, če ni oznanjevalca?80 Ker čutite to odgovornost oznanjevanja, pripisujete velik pomen poučevanju – zasebnemu ali javnemu, osebnem ali skupinskemu, na osnovni, srednji ali visokošolski ravni –, četudi predstavlja poučevanje le majhen delež znotraj naših poklicnih dejavnosti.
Iz istega razloga si prizadevate poživljati medije, po katerih se oblikuje javno mnenje: tisk, radio, televizija, film itd. Tisti med vami, ki opravljate svoje poklicno delo v teh medijih, posredujete nauk ne samo majhni skupini ljudi – kot na primer, kadar vodite krožek ali imate kakšno predavanje –, temveč kakor Gospod oznanjate množici, na prostem.
Obstaja strašanska verska nevednost. Velik del krivde pa nosimo mi, kristjani, ki ne širimo nauka prek vseh teh sredstev, ki so vsak dan tehnično bolj dovršena in vplivnejša in ki jih tako pogosto nadzorujejo sovražniki Boga.
»posredovanje nauka« [dar doctrina]: Sveti Jožefmarija pogosto uporablja ta izraz kot sopomenko za razlaganje krščanske resnice, zaklada vere, v najrazličnejših kontekstih in oblikah oziroma, povedano še drugače, za širjenje evangeljskega sporočila preko posameznikove lastne osebne in poklicne dejavnosti. (Op. ur.)
Rim 10,14.
Dokument natisnjen iz https://escriva.org/sl/carta-29/44/ (12. Sep. 2026)