Vsako pošteno delo je mogoče usmerjati s krščanskim in apostolskim duhom

Šlo bi za deformacijo, če bi dopustili misel, da področje gospodarstva in financ ne more biti predmet apostolskega dela. To idejo, razširjeno med ljudmi, ki izhajajo iz klerikalnih sredin, spremlja protislovje, da so ravno mnogi izmed teh ljudi – pod okriljem Cerkve – nemalokrat vpleteni v posle in podjetja, ki upravljajo z velikimi vsotami denarja drugih, ki jim zaupajo zato, ker se imenujejo katoličani. Nekdo je – ne povsem zlonamerno – o takšnih ljudeh dejal, da imajo oči uprte v nebo, roke pa tam, kjer se ponudi priložnost. Zadržanost in nezaupljivost do gospodarskih podjetij ni nekaj krščanskega, saj je to le še eno izmed opravil, ki ga je treba posvečevati.

Kljub temu je ta sumničavost imela – in še vedno ima – velik vpliv med katoličani ter jih je v marsikaterem primeru odvrnila od tega, da bi s svojim delom delali dobro na področju ekonomije; ali pa so delali, vendar s slabo vestjo, če že niso teh nalog na milost in nemilost prepustili Cerkvi sovražnim osebam, ki so to znale in znajo izkoristiti tako, da dušam delajo veliko škodo.

To je šlo tako daleč, da je kar zabavno brati kakšno pobožno razmišljanje iz cerkvene tradicije – ki ga nedvomno opravičuje miselnost in vzdušje takratnega časa –, kjer je rečeno, da se je Peter po Gospodovem vstajenju smel vrniti k svoji ribiški zaposlitvi – ker je ribolov namreč pošten poklic –, za Mateja pa ni bilo dopustno, da bi se vrnil k svojemu poklicu, ker obstajajo posli, ki jih ni mogoče opravljati, ne da bi se človek postavil v resno nevarnost za greh oziroma, kratko malo, grešil. In Matejev poklic je bil eden izmed takšnih.⁸⁶

Treba je odpraviti te zmote, ustvarjene s strani ljudi, ki so izpovedovali contemptus saeculi: vaša laiška miselnost ne vidi nikakršnega zla v dejstvu, da se nekdo ukvarja s posli ali financami, ker znate te naloge, tako kot vse druge, povzdigniti na nadnaravno raven ter jih usmerjati s krščanskim in apostolskim duhom.